SODBA SODIŠČA (peti senat)
z dne 25. junija 2015 (jezik postopka: danščina)
„Predhodno odločanje – Carinski zakonik Skupnosti – Uredba (EGS) št. 2913/92 – Člena 203 in 204 – Uredba (EGS) št. 2454/93 – Člen 859 – Zunanji tranzitni postopek – Nastanek carinskega dolga – Odstranitev blaga izpod carinskega nadzora – Neizpolnitev obveznosti – Zamuda pri predložitvi blaga namembnemu uradu – Blago, ki ga je naslovnik zavrnil in je bilo vrnjeno brez predložitve carinskemu uradu – Blago, ponovno dano v zunanji tranzitni postopek z novo deklaracijo – Direktiva 2006/112/ES – Člen 168(e) – Odbitek DDV pri uvozu s strani prevoznika“
V zadevi C‑187/14,
katere predmet je predlog za sprejetje predhodne odločbe na podlagi člena 267 PDEU, ki ga je vložilo Østre Landsret (Danska) z odločbo z dne 4. aprila 2014, ki je prispela na Sodišče 16. aprila 2014, v postopku
Skatteministeriet
proti
DSV Road A/S,
ob udeležbi
Danske Speditører,
SODIŠČE (peti senat),
v sestavi T. von Danwitz (poročevalec), predsednik senata, C. Vajda, A. Rosas, E. Juhász in D. Šváby, sodniki,
generalni pravobranilec: M. Szpunar,
sodni tajnik: A. Calot Escobar,
na podlagi pisnega postopka,
ob upoštevanju stališč, ki so jih predložili:
- za DSV Road A/S A. Hedetoft, odvetnik,
- za Danske Speditører R. Køie, odvetnik,
- za dansko vlado C. Thorning, agent, skupaj z D. Aukenom, odvetnikom,
- za češko vlado M. Smolek in J. Vláčil, agenta,
- za grško vlado G. Skiani in M. Germani, agentki,
- za Evropsko komisijo C. Soulay in L. Grønfeldt, agentki,
na podlagi sklepa, sprejetega po opredelitvi generalnega pravobranilca, da bo v zadevi razsojeno brez sklepnih predlogov,
izreka naslednjo
Sodbo
1 Predlog za sprejetje predhodne odločbe se nanaša na razlago členov 203(1) in 204(1)(a) Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92 z dne 12. oktobra 1992 o carinskem zakoniku Skupnosti (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 2, zvezek 4, str. 307), kakor je bila spremenjena z Uredbo Sveta (ES) št. 1791/2006 z dne 20. novembra 2006 (UL L 363, str. 1, v nadaljevanju: carinski zakonik), člena 859 Uredbe Komisije (EGS) št. 2454/93 z dne 2. julija 1993 o določbah za izvajanje Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92 o carinskem zakoniku Skupnosti (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 2, zvezek 6, str. 3), kakor je bila spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 214/2007 z dne 28. februarja 2007 (UL L 62, str. 6, v nadaljevanju: izvedbena uredba), in člena 168(e) Direktive Sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost (UL L 347, str. 1, v nadaljevanju: Direktiva o DDV).
2 Ta predlog je bil vložen v okviru spora med Skatteministeriet (ministrstvo za davke in trošarine) in podjetjem DSV Road A/S (v nadaljevanju: DSV) zaradi plačila carinskih dajatev in davka na dodano vrednost (v nadaljevanju: DDV) na blago, ki je bilo prepeljano v okviru več zunanjih skupnostnih tranzitnih postopkov.
Pravni okvir
Pravo Unije
3 Člen 37 carinskega zakonika določa:
„1. Blago, ki je vneseno na carinsko območje Skupnosti, je od trenutka vnosa predmet carinskega nadzora. Skladno z veljavnimi določbami je lahko predmet carinske kontrole.
2. Blago ostane pod carinskim nadzorom tako dolgo, dokler se ne določi carinski status blaga in, če gre za blago, ki ni skupnostno, brez vpliva na člen 82 (1), do trenutka zamenjave carinskega statusa ali vnosa v prosto cono ali prosto skladišče, oziroma do njegovega ponovnega izvoza ali uničenja v skladu s členom 182.“
4 Člen 91(1) tega zakonika določa:
„1. Zunanji tranzitni postopek omogoča gibanje, od enega do drugega kraja na carinskem območju Skupnosti:
(a) neskupnostnega blaga, ne da bi bilo to blago zavezano plačilu uvoznih ali drugih dajatev ali ukrepom trgovinske politike;
[…]“
5 Člen 92 tega zakonika določa:
„1. Zunanji tranzitni postopek se konča in obveznosti imetnika so ustrezno izpolnjene, kadar je blago dano v postopek in namembni carinski urad izda zahtevane dokumente v skladu z določbami za ta postopek.
2. Carinski organi zaključijo postopek, če lahko na podlagi primerjave podatkov, s katerimi razpolaga urad za odpravo blaga, s podatki, ki jih ima na razpolago namembni urad, ugotovijo, da je bil postopek pravilno končan.“
6 Člen 96(1) tega zakonika določa:
„1. Glavni zavezanec je imetnik postopka v okviru zunanjega skupnostnega tranzitnega postopka. Odgovoren je za:
(a) predložitev nedotaknjenega blaga namembnemu carinskemu uradu v predpisanem roku, pri čemer je dolžan spoštovati ukrepe, ki so jih carinski organi sprejeli za zagotovitev prepoznavanja;
(b) spoštovanje določb skupnostnega tranzitnega postopka.“
7 Člen 203 carinskega zakonika določa:
„1. Carinski dolg pri uvozu nastane:
- z nezakonito odstranitvijo blaga, zavezanega uvoznim dajatvam, izpod carinskega nadzora.
2. Carinski dolg nastane v trenutku odstranitve blaga izpod carinskega nadzora.
3. Dolžniki so:
- oseba, ki je odstranila blago izpod carinskega nadzora,
[…]“
8 Člen 204(1) tega zakonika določa:
„1. Carinski dolg pri uvozu nastane:
(a) z neizpolnitvijo ene od obveznosti, ki izhaja za blago, zavezano uvoznim dajatvam, iz zadrževanja v začasni hrambi ali iz uporabe carinskega postopka, v katerega je bilo blago dano,
[…]
v primerih, ki niso našteti v členu 203, razen če se dokaže, da te kršitve niso bistveno vplivale na pravilno izvajanje začasne hrambe ali zadevnega carinskega postopka.“
9 Člen 356 izvedbene uredbe določa:
„1. Urad odhoda določi rok, v katerem je treba blago predložiti namembnemu uradu, ob upoštevanju načrta poti, veljavne prometne ali druge zakonodaje in, če je to primerno, podatkov, ki jih je sporočil glavni zavezanec.
[…]
3. Če se blago predloži namembnemu uradu po izteku roka, ki ga je predpisal organ odhoda, in če je bil rok prekoračen zaradi vzrokov, ki jih je mogoče zadovoljivo razložiti namembnemu uradu in jih ni mogoče pripisati prevozniku ali glavnemu zavezancu, se šteje, da je slednji izpolnil predpisani rok.“
10 Člen 859 te uredbe določa:
„Za napake, ki so ostale brez bistvenih posledic za pravilno izvajanje začasne hrambe ali zadevnega carinskega postopka iz člena 204(1) [carinskega] zakonika, se štejejo naslednje napake, pod pogojem, da:
- ne predstavljajo poskusa odstranitve blaga izpod carinskega nadzora,
- da ne vključujejo očitne malomarnosti udeleženega,
- da so naknadno izpolnjene vse formalnosti, potrebne za ureditev položaja blaga:
[…]
2. pri blagu, danem v tranzitni postopek, neizpolnitev ene od obveznosti, ki izhajajo iz uporabe tega postopka, če so izpolnjeni naslednji pogoji:
(a) blago, dano v postopek, je bilo namembnemu uradu predloženo dejansko nespremenjeno;
(b) namembni urad je lahko zagotovil, da je bila ob koncu tranzitnega postopka za blago določena carinsko dovoljena raba ali uporaba blaga ali skladiščenje v začasnem skladišču;
(c) če rok iz člena 356 ni bil upoštevan in se ne uporablja odstavek 3 navedenega člena, blago pa je bilo vseeno predloženo namembnemu uradu v razumnem času.“
[…]“
11 Člen 168 direktive o DDV določa:
„Dokler se blago in storitve uporabljajo za namene njegovih obdavčenih transakcij, ima davčni zavezanec v državi članici, v kateri opravlja te transakcije, pravico, da odbije od zneska DDV, ki ga je dolžan plačati, naslednje zneske:
[…]
(e) DDV, ki ga je dolžan ali ga je plačal za uvoženo blago v to državo članico.“
12 Člen 201 navedene direktive določa:
„Pri uvozu je DDV dolžna plačati oseba ali osebe, ki jih država članica uvoza določi ali prizna kot osebe, ki so dolžne plačati davek.“
Dansko pravo
13 Člen 39(1) carinskega zakona (Toldloven) v različici, kodificirani z odlokom št. 867 (lovbekendtgørelse nr 867) z dne 13. septembra 2005, določa:
„Zavezanec za plačilo carine in davka na blago je:
1. oseba, ki uvaža ali je bilo zanjo uvoženo na dansko carinsko območje blago, ki ni v prostem prometu na carinskem območju Evropske unije;
[…]
4. voznik ali lastnik prevoznega sredstva, ki prevaža blago pod carinskim nadzorom ali blago, ki je pogojno oproščeno carine in davka.…
