SODBA SODIŠČA (drugi senat)
z dne 23. februarja 2006 (jezik postopka: angleščina)
„Carinski zakonik Skupnosti – Carinska vrednost – Uvozne carine – Dobava blaga družbe, ki je ustanovljena na Jerseyju, in storitve, ki so opravljene v Združenem kraljestvu“
V zadevi C-491/04,
katere predmet je predlog za sprejetje predhodne odločbe na podlagi člena 234 ES, ki ga je vložilo VAT and Duties Tribunal, Manchester (Združeno kraljestvo), z odločbo z dne 24. novembra 2004, ki je na Sodišče prispela 29. novembra 2004, v postopku
Dollond & Aitchison Ltd
proti
Commissioners of Customs & Excise,
SODIŠČE (drugi senat),
v sestavi C. W. A. Timmermans, predsednik senata, R. Schintgen, P. Kūris (poročevalec), G. Arestis in J. Klučka, sodniki,
generalni pravobranilec: M. Poiares Maduro,
sodni tajnik: B. Fülöp, administrator,
na podlagi pisnega postopka in obravnave z dne 10. novembra 2005,
ob upoštevanju stališč, ki so jih predložili:
– za Dollond & Aitchison Ltd K. Parker, QC, po pooblastilu KPMG, sollicitors,
– za vlado Združenega kraljestva R. Caudwell, zastopnik, ob sodelovanju M. Hall, QC,
– za nemško vlado M. Lumma in C. Schulze-Bahr, zastopnika,
– za Komisijo Evropskih skupnosti R. Lyal, zastopnik,
na podlagi sklepa, sprejetega po opredelitvi generalnega pravobranilca, da bo v zadevi odločeno brez sklepnih predlogov,
izreka naslednjo
Sodbo
1 Predlog za sprejetje predhodne odločbe se nanaša na razlago člena 29 Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92 z dne 12. oktobra 1992 o carinskem zakoniku Skupnosti (UL L 302, str. 1, v nadaljevanju: Carinski zakonik).
2 Ta predlog je bil predstavljen v okviru spora med Dollond & Aitchison Ltd (v nadaljevanju: D & A) in Commissioners of Customs & Excise (v nadaljevanju: Commissioners) glede carinske vrednosti kontaktnih leč, ki so bile dobavljene po pošti z otoka Jersey (Kanalski otoki) v Združeno kraljestvo, kjer so jim dodane še storitve pregleda, svetovanja in vzdrževanja omenjenih leč.
Pravni okvir
3 Glede na člen 2 Šeste direktive 77/388/EGS z dne 17. maja 1977 o usklajevanju zakonodaje držav članic o prometnih davkih – Skupni sistem davka na dodano vrednost: enotna osnova za odmero (UL L 145, str. 1), spremenjene z Direktivo Sveta 92/111/EGS z dne 14. decembra 1992 (UL L 384, str. 47, v nadaljevanju: Šesta direktiva), je področje uporabe omenjene direktive opredeljeno tako:
„Predmet davka na dodano vrednost je naslednje:
1. dobava blaga ali storitev, ki jo davčni zavezanec, ki deluje kot tak, opravi na ozemlju države za plačilo;
2. uvoz blaga.“
4 Člen 3 te direktive določa ozemeljsko območje uporabe, tako da v drugem odstavku določa, da je „‚ozemlje države‘ območje uporabe Pogodbe o ustanovitvi Evropske gospodarske skupnosti, kakor je za vsako državo članico določeno v členu 227 [po spremembi postal člen 299]“.
5 Člen 299(6)(c) ES določa, da „[…] ta pogodba se uporablja za Kanalske otoke […] le, kolikor je to potrebno za izvajanje ureditve, ki je za te otoke predvidena v pogodbi o pristopu novih držav članic k Evropski gospodarski skupnosti in Evropski skupnosti za atomsko energijo, podpisani 22. januarja 1972“.
6 Člen 1(1) Protokola št. 3, priložen k Aktu o pogojih pristopa Kraljevine Danske, Irske in Združenega kraljestva Velika Britanija in Severna Irska in prilagoditvah Pogodb (UL 1972, L 73, str. 14) določa: „[…] pravila Skupnosti o carinskih zadevah in količinskih omejitvah, predvsem tistih iz Akta o pristopu, se na Kanalskih otokih […] uporabljajo pod enakimi pogoji kot v Združenem kraljestvu […]“.
7 V smislu člena 11(B)(1) Šeste direktive je davčna osnova „carinska vrednost, določena v skladu z veljavnimi določbami Skupnosti“.
8 Omenjena carinska vrednost se določi v skladu z določbami člena 29 Carinskega zakonika, ki določa:
„1. Carinska vrednost uvoženega blaga je njegova transakcijska vrednost, to pomeni cena, ki je bila za blago ob prodaji za izvoz na carinsko območje Skupnosti dejansko plačana ali ki jo je treba plačati, po potrebi po uskladitvi, opravljeni v skladu s členoma 32 in 33 […]
[…]
3. (a) Dejansko plačana ali plačljiva cena je celotno plačilo, ki ga kupec opravi ali mora opraviti prodajalcu ali v prodajalčevo korist za uvoženo blago in vključuje vsa plačila, ki jih kot pogoj za prodajo uvoženega blaga kupec opravi ali mora opraviti prodajalcu ali tretji osebi zaradi izpolnitve prodajalčeve obveznosti […]“
9 Če se carinska vrednost ne more določiti v skladu s členom 29 Carinskega zakonika, je treba uporabiti določbe člena 30(2) tega zakonika, ki določa:
„Carinske vrednosti, določene z uporabo tega člena, so naslednje:
(a) transakcijska vrednost enakega blaga, ki je bilo prodano za izvoz v Skupnost in izvoženo v istem ali približno istem času kot blago, ki ga je treba ovrednotiti;
(b) transakcijska vrednost podobnega…
