SODBA SODIŠČA (deseti senat)
z dne 30. aprila 2020 (jezik postopka: madžarščina)
„Predhodno odločanje – Skupni sistem davka na dodano vrednost – Direktiva 77/388/EGS – Člen 10(2), prvi in tretji pododstavek, člen 17(1) in člen 18(2), prvi pododstavek – Direktiva 2006/112/ES – Člen 63, člen 64(1), člen 66, prvi odstavek, točke od (a) do (c), člen 167 in člen 179, prvi odstavek – Storitve, opravljene pred pristopom Madžarske k Evropski uniji – Natančna določitev cene te storitve po pristopu – Račun za navedeno storitev, izdan in plačan po pristopu – Zavrnitev pravice do odbitka, ki temelji na tem računu, zaradi zastaranja – Pristojnost Sodišča“
V zadevi C‑258/19,
katere predmet je predlog za sprejetje predhodne odločbe na podlagi člena 267 PDEU, ki ga je vložilo Kúria (vrhovno sodišče, Madžarska) z odločbo z dne 7. marca 2019, ki je na Sodišče prispela 27. marca 2019, v postopku
EUROVIA Ipari, Kereskedelmi, Szállítmányozási és Idegenforgalmi Kft.
proti
Nemzeti Adó- és Vámhivatal Fellebbviteli Igazgatósága,
SODIŠČE (deseti senat),
v sestavi I. Jarukaitis (poročevalec), predsednik senata, M. Ilešič in C. Lycourgos, sodnika,
generalna pravobranilka: J. Kokott,
sodni tajnik: A. Calot Escobar,
na podlagi pisnega postopka,
ob upoštevanju stališč, ki so jih predložili:
– za madžarsko vlado M. Z. Fehér in G. Koós, agenta,
– za Evropsko komisijo L. Havas in J. Jokubauskaitė, agenta,
na podlagi sklepa, sprejetega po opredelitvi generalne pravobranilke, da bo v zadevi razsojeno brez sklepnih predlogov,
izreka naslednjo
Sodbo
1 Predlog za sprejetje predhodne odločbe se nanaša na razlago Šeste direktive Sveta 77/388/EGS z dne 17. maja 1977 o usklajevanju zakonodaje držav članic o prometnih davkih – Skupni sistem davka na dodano vrednost: enotna osnova za odmero (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 9, zvezek 1, str. 23) (v nadaljevanju: Šesta direktiva) in Direktive Sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost (UL 2006, L 347, str. 1).
2 Ta predlog je bil vložen v okviru spora med družbo EUROVIA Ipari, Kereskedelmi, Szállítmányozási és Idegenforgalmi Kft. (v nadaljevanju: Eurovia) in Nemzeti Adó- és Vámhivatal Fellebbviteli Igazgatósága (oddelek za pritožbe pri nacionalni davčni in carinski upravi, Madžarska) (v nadaljevanju: davčna uprava) v zvezi z zakonitostjo odločbe, s katero je zadnjenavedena družbi Eurovia s sklicevanjem na zastaranje zavrnila pravico do odbitka vstopnega davka na dodano vrednost (DDV).
Pravni okvir
Pravo Unije
Šesta direktiva
3 Člen 10 Šeste direktive je določal:
„1. (a) ‚Obdavčljivi dogodek‘ je dogodek, s katerim so izpolnjeni pravni pogoji, potrebni za nastanek obveznosti obračuna davka.
(b) ‚Obveznost obračuna‘ davka nastane v trenutku, ko ima davčni organ po zakonu pravico zahtevati davek od osebe, ki ga je dolžna plačati, četudi se plačilo odloži.
2. Obdavčljivi dogodek in s tem obveznost obračuna davka nastane, ko je blago dobavljeno ali so storitve opravljene. […] opravljanje storitev, pri katerih se izdajajo zaporedni obračuni ali se izvršijo zaporedna plačila, se štejejo za zaključene v trenutku, ko poteče obdobje, na katerega se taki obračuni ali plačila nanašajo.
[…]
Z odstopanjem od zgornjih določb lahko države članice določijo, da obveznost obračuna davka za določene transakcije ali za določene kategorije davčnih zavezancev nastane:
– najkasneje ob izdaji računa ali dokumenta, ki se priznava kot račun, ali
– najkasneje ob prejemu plačila ali
– če račun ali dokument, ki se priznava kot račun, ni izdan ali je izdan kasneje, v določenem obdobju od datuma obdavčljivega dogodka.
[…]“
4 Člen 17 te direktive je določal:
„1. Pravica do odbitka nastane v trenutku, ko nastane obveznost za obračun odbitnega davka.
2. Dokler se blago in storitve uporabljajo za namene njegovih obdavčljivih transakcij, je davčni zavezanec upravičen odbiti davek, ki ga je dolžan plačati:
(a) [DDV], ki ga je dolžan plačati ali ga je plačal za blago ali storitve, ki mu jih je dobavil ali mu jih bo dobavil drug davčni zavezanec;
[…]“
5 Člen 18 navedene direktive je določal:
„1. Za uveljavljanje svoje pravice do odbitka mora davčni zavezanec:
(a) za odbitke po členu 17(2)(a) imeti račun […];
[…]
2. Davčni zavezanec opravi odbitek tako, da od skupnega zneska [DDV], dolgovanega za dano davčno obdobje, odšteje skupni znesek davka, za katerega je v istem obdobju nastala pravica do odbitka, ki se lahko uveljavlja v skladu z določbami odstavka 1.
[…]“
Direktiva 2006/112
6 Člen 411(1) Direktive 2006/112 med drugim določa, da se Šesta direktiva razveljavi. V skladu z odstavkom 2 tega člena sklicevanja na Šesto direktivo pomenijo sklicevanja na ustrezne določbe Direktive 2006/112.
7 Člen 62 Direktive 2006/112 v točkah 1 in 2 povzema točki (a) in (b) člena 10(1) Šeste direktive. Člen 63 Direktive 2006/112 dobesedno povzema besedilo odstavka 2, prvi pododstavek, prvi stavek, tega člena 10, medtem ko člen 64(1) Direktive 2006/112 brez vsebinskih sprememb povzema besedilo drugega stavka tega prvega pododstavka, člen 66 Direktive 2006/112 pa v prvem odstavku, točke od (a) do (c), v bistvu vsebuje enake določbe, kot so tiste iz člena 10(2), tretji pododstavek, prva, druga in tretja alinea, Šeste direktive.
8 Člen 167 Direktive 2006/112 dobesedno povzema besedilo člena 17(1) Šeste direktive, člen 168 Direktive 2006/112 pa v bistvu ustreza odstavku 2(a) tega člena 17.
9 Člen 178 in člen 179, prvi odstavek, Direktive 2006/112 v bistvu povzemata določbe člena 18(1)(a) in člena 18(2), prvi pododstavek, Šeste direktive.
Madžarsko pravo
10 Az általános forgalmi adóról szóló 1992. évi LXXIV. törvény (zakon št. LXXIV iz leta 1992 o davku na dodano vrednost) (Magyar Közlöny 1992/128 (XII. 19.)) v različici, ki se je uporabljala, ko so se opravljale storitve iz postopka v glavni stvari (v nadaljevanju: prejšnji zakon o DDV), je v členu 16 določal:
„1. Obveznost obračuna davka za dobave blaga in opravljene storitve nastane – brez poseganja v določbe členov 17 in 18 – ko je blago dobavljeno oziroma storitve opravljene ali ko je blago delno dobavljeno oziroma so storitve delno opravljene ([…] izpolnitev).
2. Razen če določbe tega zakona ne določajo drugače, se trenutek izpolnitve določi glede na določbe civilnega zakonika.“
… 
