SODBA SODIŠČA (sedmi senat)
z dne 22. februarja 2018 (jezik postopka: madžarščina)
„Predhodno odločanje – Davek na dodano vrednost (DDV) – Direktiva 2006/112/ES – Člen 2(1)(c), člen 9 in člen 13(1) – Nezavezanost za plačilo DDV – Pojem ,oseba javnega prava‘ – Gospodarska družba, ki je v 100 % lasti občine in je zadolžena za opravljanje nekaterih javnih nalog v pristojnosti te občine – Opredelitev teh nalog in plačila zanje v pogodbi, sklenjeni med to družbo in to občino“
V zadevi C‑182/17
katere predmet je predlog za sprejetje predhodne odločbe na podlagi člena 267 PDEU, ki ga je vložilo Kúria (vrhovno sodišče, Madžarska) z odločbo z dne 30. marca 2017, ki je na Sodišče prispela 11. aprila 2017, v postopku
Nagyszénás Településszolgáltatási Nonprofit Kft.
proti
Nemzeti Adó- és Vámhivatal Fellebbviteli Igazgatósága,
SODIŠČE (sedmi senat),
v sestavi A. Rosas, predsednik senata, A. Prechal (poročevalka), sodnica, in E. Jarašiūnas, sodnik,
generalni pravobranilec: M. Wathelet,
sodni tajnik: A. Calot Escobar,
na podlagi pisnega postopka,
ob upoštevanju stališč, ki so jih predložili:
– za madžarsko vlado M. Z. Fehér in G. Koós, agenta,
– za špansko vlado S. Jiménez García, agent,
– za Evropsko komisijo L. Lozano Palacios, F. Clotuche-Duvieusart in L. Havas, agenti,
na podlagi sklepa, sprejetega po opredelitvi generalnega pravobranilca, da bo v zadevi razsojeno brez sklepnih predlogov,
izreka naslednjo
Sodbo
1 Predlog za sprejetje predhodne odločbe se nanaša na razlago člena 13(1) Direktive Sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost (UL 2006, L 347, str. 1).
2 Predlog je bil vložen v okviru spora med družbo Nagyszénás Településszolgáltatási Nonprofit Kft. (v nadaljevanju: NTN) in Nemzeti Adó- és Vámhivatal Fellebbviteli Igazgatóság (oddelek za pritožbe pri nacionalni davčni in carinski upravi, Madžarska) (v nadaljevanju: Uprava) glede tega, ali je ta družba za nekatere dejavnosti, za opravljanje katerih je zadolžena na podlagi pogodbe, sklenjene z občino Nagyszénás (Madžarska) (v nadaljevanju: pogodba), zavezana za plačilo davka na dodano vrednost (DDV).
Pravni okvir
Pravo Unije
3 Člen 2(1)(c) Direktive 2006/112 določa:
„Predmet DDV so naslednje transakcije:
[…]
(c) storitve, ki jih davčni zavezanec, ki deluje kot tak, opravi na ozemlju države članice za plačilo.“
4 Člen 9(1) te direktive določa:
„‚Davčni zavezanec‘ je vsaka oseba, ki kjerkoli neodvisno opravlja kakršno koli ekonomsko dejavnost, ne glede na namen ali rezultat te dejavnosti.
‚Ekonomska dejavnost‘ je vsaka dejavnost proizvajalcev, trgovcev ali oseb, ki opravljajo storitve, vključno z rudarskimi in kmetijskimi dejavnostmi ter dejavnostmi samostojnih poklicev. Za ekonomsko dejavnost se šteje predvsem izkoriščanje premoženja v stvareh ali pravicah, ki je namenjeno trajnemu doseganju dohodka.“
5 Člen 13 navedene direktive določa:
„1. Državni, regionalni in lokalni organi ter druge osebe javnega prava se ne štejejo za davčne zavezance v zvezi z dejavnostmi ali transakcijami, ki jih opravljajo kot državni organi, tudi če pobirajo dajatve, pristojbine, prispevke ali plačila v zvezi s temi dejavnostmi ali transakcijami.
Pri opravljanju takšnih dejavnosti ali transakcij pa se štejejo za davčne zavezance v zvezi s temi dejavnostmi ali transakcijami, če bi njihova obravnava, kot da niso davčni zavezanci, povzročila znatno izkrivljanje konkurence.
V vsakem primeru se osebe javnega prava štejejo za davčne zavezance v zvezi z dejavnostmi iz Priloge I, če obseg teh dejavnosti ni tako majhen, da bi bil zanemarljiv.
2. Države članice lahko obravnavajo dejavnosti oseb javnega prava kot dejavnosti, ki jih opravljajo kot državni organi, če so oproščene po členih 132 […]“
6 Člen 24(1) iste direktive določa:
„,Opravljanje storitev‘ pomeni vsako transakcijo, ki ni dobava blaga.“
7 Člen 73 Direktive 2006/112 določa:
„Pri dobavah blaga in opravljanju storitev, razen tistih iz členov 74 do 77, davčna osnova zajema vse, kar predstavlja plačilo, ki ga je prejel ali ga bo prejel dobavitelj ali izvajalec od pridobitelja, prejemnika ali tretje osebe za te dobave, vključno s subvencijami, ki so neposredno povezane s ceno takšnih dobav.“
Madžarsko pravo
8 Általános forgalmi adóról szóló 2007. évi CXXVII. törvény (zakon št. CXXVII iz leta 2007 o davku na dodano vrednost) v členu 7 določa:
„1. Dejavnosti, ki spadajo v okvir izvajanja javne oblasti, izvajajo pa jih osebe in organi, ki jim je v skladu z madžarskim temeljnim zakonom ali določbami, sprejetimi na podlagi pooblastila, ki ga določa ta temeljni zakon, dodeljeno izvajanje javnih pooblastil, se ne štejejo za ekonomske dejavnosti niti niso predmet davka.
2. Za dejavnosti, ki spadajo v okvir izvajanja javne oblasti, se štejejo zlasti zakonodajne, sodne, tožilske in obrambne dejavnosti, vzdrževanje reda, zunanja politika in organizacija sodišč, dejavnosti upravnih organov, ki so zadolženi za uporabo predpisov, upravni nadzor in revizija, nadzor zakonitosti ter odločanje o državnih pomočeh, pomočeh Evropske unije in drugih mednarodnih pomočeh.“
9 Magyarország helyi önkormányzatairól szóló 2011. évi CLXXXIX. törvény (zakon št. CLXXXIX iz leta 2011 o madžarskih lokalnih skupnostih) v členu 13 določa:
„(1) Lokalne javne zadeve in naloge, ki jih morajo izvajati lokalne skupnosti v okviru lokalnih javnih nalog, ki se lahko izvajajo na lokalni ravni, so zlasti:
[…]
2. upravljanje občine (urejanje in vzdrževanje javnih pokopališč, skrb za javno razsvetljavo, zagotavljanje dimnikarskih storitev, gradnja in vzdrževanje lokalnih javnih cest in njihovo opremljanje, urejanje in vzdrževanje javnih parkov in drugih javnih prostorov, urejanje parkirišč za motorna vozila);
[…]
5. okolje in zdravje (javna higiena in varovanje okolja na ravni občine, iztrebljanje insektov in deratizacija);
[…]
9. upravljanje stanovanj in drugih prostorov;
[…]
14. ustvarjanje možnosti za male kmete in kmete, da potrošnikom neposredno prodajo svoje proizvode, kot so določeni s predpisi, vključno z možnostjo prodaje ob koncih tedna.
(2) Zakon lahko lokalnim skupnostim določi tudi druge naloge, ki se opravljajo v okviru lokalnih javnih zadev, in javne naloge, ki se lahko izvajajo na lokalni ravni.“
10 Člen 41(6) in (8) tega zakona določa:
„6. Kolegij predstavnikov lahko za izvajanje javnih storitev v okviru svojih pristojnosti v skladu z zakonom ustanovi proračunske porabnike, osebe, ki opravljajo ekonomsko dejavnost, kot so določene v zakoniku o civilnem postopku, neprofitne organizacije in druge subjekte […] ter lahko sklepa pogodbe s fizičnimi in pravnimi osebami ali s subjekti brez pravne osebnosti.
[…]
8. Z zakonom se lahko določi, da lahko nekatere javne storitve opravljajo le proračunski subjekti, ustanovljeni za ta namen, ali gospodarske družbe s pravno osebnostjo, ki so v državni lasti ali vsaj v večinski lasti lokalne skupnosti ter v katerih ima država ali lokalna skupnost vsaj večinski vpliv, ali gospodarske družbe s pravno osebnostjo, ki so vsaj v večinski lasti gospodarske družbe, kakršna je navedena, in v kateri ima gospodarska družba, kakršna je navedena, vsaj večinski vpliv, ali združenja občin.
11 Člen 112(1) zakona št. CLXXXIX iz leta 2011 o lokalnih skupnostih na Madžarskem določa:
„Lokalna skupnost izbere nalogam primerno obliko upravljanja in ob upoštevanju finančnega okvira samostojno določi način udeležbe. Lokalna skupnost ustvarja pogoje za opravljanje svojih nalog z lastnimi sredstvi, s sredstvi, ki se prenesejo iz drugih upravljavskih subjektov, in s pomočmi iz državnega proračuna.“
… 