SODBA SODIŠČA (tretji senat)
z dne 28. septembra 2006 (jezik postopka: nemščina)
„Neizpolnitev obveznosti države – Šesta direktiva o DDV – Podjetja za mednarodni prevoz oseb s sedežem v drugi državi članici – Letni promet v Avstriji, ki znaša 22.000 EUR ali manj – Poenostavljeni postopki za obračunavanje in pobiranje DDV“
V zadevi C-128/05,
zaradi tožbe zaradi neizpolnitve obveznosti na podlagi člena 226 ES, ki je prispela na Sodišče 18. marca 2005,
Komisija Evropskih skupnosti, ki jo zastopa D. Triantafyllou, zastopnik, z naslovom za vročanje v Luxembourgu,
tožeča stranka,
proti
Republiki Avstriji, ki jo je najprej zastopal H. Dossi, nato M. Fruhmann, zastopnika, z naslovom za vročanje v Luxembourgu,
tožena stranka,
SODIŠČE (tretji senat),
v sestavi A. Rosas, predsednik senata, J.-P. Puissochet, A. Borg Barthet (poročevalec), U. Lõhmus in A. Ó Caoimh, sodniki,
generalna pravobranilka: E. Sharpston,
sodni tajnik: R. Grass,
na podlagi pisnega postopka,
po predstavitvi sklepnih predlogov generalne pravobranilke na obravnavi 27. aprila 2006
izreka naslednjo
Sodbo
1 Komisija Evropskih skupnosti s tožbo Sodišču predlaga, naj ugotovi, da s tem, da dovoli osebam, ki so davčno zavezane in nimajo sedeža v Avstriji ter ki opravljajo prevoz oseb v tej državi članici, da ne predložijo davčnega obračuna in ne plačajo neto zneska davka na dodano vrednost (v nadaljevanju: DDV), če je njihov letni promet, ki ga tam ustvarijo, manjši od 22.000 EUR, pri čemer se upošteva, da je v tem primeru znesek dolgovanega DDV enak odbitnemu DDV, in da pogojuje uporabo poenostavljene ureditve s tem, da se navedeni davek ne navede na računih ali na dokumentih, ki se priznavajo kot račun, Republika Avstrija ni izpolnila obveznosti, ki so ji naložene na podlagi členov 2, 6, 9(2)(b), 17, 18 in 22, od (3) do (5), Šeste direktive Sveta 77/388/EGS z dne 17. maja 1977 o usklajevanju zakonodaje držav članic o prometnih davkih – Skupni sistem davka na dodano vrednost: enotna osnova za odmero (UL L 145, str. 1, v nadaljevanju: Šesta direktiva).
Pravni okvir
Šesta direktiva
2 Na podlagi člena 2, točka 1, Šeste direktive, je dobava storitev, ki se jo opravi na ozemlju države članice za plačilo, predmet DDV.
3 V skladu s členom 6(1), prvi pododstavek, navedene direktive „‚[o]pravljanje storitev‘ pomeni vsako transakcijo, ki ni dobava blaga v smislu člena 5“.
4 Člen 9(2)(b) te direktive določa, da „je kraj opravljenih prevoznih storitev kraj, kjer se opravi prevoz, pri čemer se upošteva prevožena razdalja“.
5 Člena 17 in 18 Šeste direktive določata pravila, s katerimi so urejeni nastanek, obseg in pravila za uveljavljanje pravice do odbitka, ki je temeljni kamen sistema DDV.
6 Člen 18(1)(a) določa zlasti, da mora za uveljavljanje svoje pravice do odbitka davčni zavezanec „za odbitke po členu 17(2)(a) imeti račun, sestavljen v skladu s členom 22(3)“. V skladu z odstavkom 2, prvi pododstavek, istega člena „[d]avčni zavezanec opravi odbitek tako, da od skupnega zneska davka na dodano vrednost, dolgovanega za dano davčno obdobje, odšteje skupni znesek davka, za katerega je v istem obdobju nastala pravica do odbitka, ki se lahko uveljavlja v skladu z določbami odstavka 1“.
7 Člen 22 Šeste direktive predvideva v odstavkih 3, 4 in 5 pogoje izdaje računov, pravila predložitve obračunov in obveznost davčnih zavezancev, da plačajo neto znesek DDV ob predložitvi obračuna.
8 Člen 24 navedene direktive, naslovljen „Posebna ureditev za majhna podjetja“, določa v odstavku 1:
„Države članice, ki bi pri uporabi splošne davčne ureditve za majhna podjetja lahko naletele na težave zaradi njihovih dejavnosti ali strukture, imajo izbiro, da pod takšnimi pogoji in s takšnimi omejitvami, kot jih lahko določijo, vendar s pogojem posvetovanj iz člena 29, uporabljajo poenostavljene postopke, kot so pavšalne ureditve za obračunavanje in pobiranje davka, če to ne vodi k zmanjšanju davka.“
9 Poleg tega omenjeni člen 24, od (2) do (7), dovoljuje državam članicam, da ohranijo ali uvedejo oprostitve ali progresivne davčne olajšave DDV za davčne zavezance, katerih letni promet je manjši od 5000 EUR.
Nacionalna ureditev
10 Uredba zveznega ministra za finance o določitvi povprečnih stopenj za izračun odbitnih zneskov v zvezi s tujimi podjetji, ki opravljajo mednarodni prevoz oseb (BGBl. II, 166/2002, v nadaljevanju: uredba ministra za finance), določa:
„Na podlagi člena 14(1), točka 2,…
