SODBA SODIŠČA (prvi senat)
z dne 13. decembra 2012 (jezik postopka: nemščina)
„Obdavčenje – Šesta direktiva o DDV – Odločba 2004/290/ES – Uveljavljanje odstopanja s strani države članice – Dovoljenje – Člen 2, točka 1 – Pojem ,gradbena dela‘ – Razlaga – Vključitev dobave blaga – Možnost delne uporabe tega odstopanja – Omejitve“
V zadevi C‑395/11,
katere predmet je predlog za sprejetje predhodne odločbe na podlagi člena 267 PDEU, ki ga je vložilo Bundesfinanzhof (Nemčija) z odločbo z dne 30. junija 2011, ki je prispela na Sodišče 27. julija 2011, v postopku
BLV Wohn- und Gewerbebau GmbH
proti
Finanzamt Lüdenscheid,
SODIŠČE (prvi senat),
v sestavi A. Tizzano, predsednik senata, M. Ilešič, E. Levits, M. Safjan, sodniki, in M. Berger (poročevalka), sodnica,
generalni pravobranilec: P. Mengozzi,
sodni tajnik: A. Calot Escobar,
ob upoštevanju stališč, ki so jih predložili:
- za nemško vlado T. Henze in K. Petersen, agenta,
- za finsko vlado H. Leppo, agentka,
- za Evropsko komisijo F. Erlbacher in C. Soulay, agenta,
po predstavitvi sklepnih predlogov generalnega pravobranilca na obravnavi 12. septembra 2012,
izreka naslednjo
Sodbo
1 Predlog za sprejetje predhodne odločbe se nanaša na razlago člena 2, točka 1, Odločbe Sveta z dne 30. marca 2004, ki Nemčiji dovoljuje uporabo ukrepa o odstopanju od člena 21 Šeste direktive 77/388/EGS o usklajevanju zakonodaje držav članic o prometnih davkih (2004/290/ES) (UL L 94, str. 59).
2 Ta predlog je bil vložen v okviru spora med družbo BLV Wohn-und Gewerbebau Gmbh (v nadaljevanju: BLV) in Finanzamt Lüdenscheid (v nadaljevanju: Finanzamt) v zvezi z davkom na dodano vrednost (v nadaljevanju: DDV), ki je bil naložen družbi BLV, ker je neko drugo podjetje za to družbo izvedlo gradnjo objekta.
Pravni okvir
Prvo Unije
3 Člen 5(1) in (2)(e) Druge direktive Sveta 67/228/EGS z dne 11. aprila 1967 o usklajevanju zakonodaje držav članic o prometnih davkih – Strukture in postopki za uporabo skupnega sistema davka na dodano vrednost (UL 1967 71, str. 1303), ki se v tem postopku ratione temporis ne uporablja, je določal:
„1. ,Dobava blaga‘ pomeni prenos pravice do razpolaganja s premoženjem v stvareh kot lastnik.
2. Za dobavo v smislu odstavka 1 se šteje tudi:
[…]
e) predaja gradbenega dela, vključno s tistim, pri katerem se premičnina vgradi v nepremičnino.
[…]“
Šesta direktiva o DDV
4 Člen 5(1) in (5) Šeste direktive Sveta z dne 17. maja 1977 o usklajevanju zakonodaje držav članic o prometnih davkih – Skupni sistem davka na dodano vrednost: enotna osnova za odmero (77/388/EGS) (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 9, zvezek 1, str. 23), kakor je bila spremenjena z Direktivo Sveta 2004/7/ES z dne 20. januarja 2004 (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 9, zvezek 2, str. 7, v nadaljevanju: Šesta direktiva o DDV) določa:
„1. ,Dobava blaga‘ pomeni prenos pravice do razpolaganja s premoženjem v stvareh kot lastnik.
[…]
5. Države članice lahko za dobavo v smislu odstavka 1 štejejo predajo določenih gradbenih del.“
5 Člen 6(1) Šeste direktive o DDV določa:
„,Opravljanje storitev‘ pomeni vsako transakcijo, ki ni dobava blaga v smislu člena 5.“
6 Člen 21(1)(a), prvi stavek, te direktive, določa:
„1. Davek na dodano vrednost po notranjem sistemu so dolžni plačati:
a) davčni zavezanec, ki opravlja obdavčljivo dobavo blaga ali storitev […]“
7 Člen 27(1) te direktive določa:
„1. Na predlog Komisije lahko Svet soglasno dovoli katerikoli članici, da uvede posebne ukrepe, ki odstopajo od določb te direktive, za poenostavitev postopka obračunavanja davka ali za preprečevanje nekaterih vrst davčnih utaj ali izogibanja davkom. […]“
Odločba 2004/290
8 V uvodni izjavi 2 Odločbe 2004/290 je navedeno:
„V gradbeništvu in v sektorju čiščenja stavb so bile ugotovljene velike izgube DDV, ker je bil DDV sicer pravilno obračunan, ni pa bil nakazan davčnim organom, saj je prejemnik storitve izkoristil pravico do odbitka. Gospodarskih subjektov, ki niso nakazali davka, ni bilo mogoče odkriti ali pa so bili za izterjavo DDV odkriti prepozno. Število tovrstnih primerov se je medtem tako povečalo, da je treba sprejeti pravne ukrepe. Predvidena davčna obveznost prejemnika se nanaša le na davčne zavezance s pravico do odbitka, in ne na fizične osebe. Omejena je na dva določena sektorja, v katerih so izgube DDV postale nevzdržne. […]“
9 V uvodni izjavi 4 te odločbe je navedeno:
„Ukrep odstopanja ne vpliva na znesek DDV, ki ga je treba plačati v fazi končne potrošnje, in ne vpliva neposredno na lastne vire Skupnosti, ki jih ta pridobi z DDV […]“
10 Člen 1 te odločbe določa:
„Z odstopanjem od člena 21(1)(a) [Šeste] direktive […] se Zvezni republiki Nemčiji s 1. aprilom 2004 dovoli, da za zavezance za plačilo [DDV] določi prejemnike dobav blaga in opravljenih storitev, navedenih v členu 2 te odločbe.“
11 Člen 2, točka 1, Odločbe 2004/290 določa:
„Prejemnika blaga ali opravljenih storitev je mogoče določiti za zavezanca za plačilo davka na dodano vrednost v teh primerih:
1. pri opravljanju storitev čiščenja stavb davčnemu zavezancu, razen če prejemnik storitve izključno ne oddaja več kot dveh stanovanj, ali pri opravljanju gradbenih del davčnemu zavezancu“.
Nemško pravo
12 Člen 3(4) zakona o prometnem davku (Umsatzsteuergesetz 2005, BGBI. 2005 I, str. 386) v različici, ki se uporablja v postopku v glavni stvari (v nadaljevanju: UStG), določa:
„Če je podjetje prevzelo obdelavo ali predelavo blaga in je pri tem uporabilo material, ki ga je samo priskrbelo, je storitev treba šteti za dobavo (dobava storitve), če pri materialu ni šlo le za dodatke ali druge pomožne sestavine. To velja tudi, kadar je blago trajno povezano z zemljiščem in s tlemi. […]“
13 Člen 13b(1), točka 4, in (2), drugi stavek, UStG temelji na Odločbi 2004/290 in določa:
„1. Obveznost plačila [DDV] nastane ob izdaji računa, vendar najpozneje s potekom koledarskega meseca, ki sledi mesecu, ko je storitev opravljena, in sicer za te obdavčljive transakcije:
[…]
(4) dobave storitev in druge storitve, namenjene izdelavi, popravilu, vzdrževanju, spremembi ali odstranitvi objektov, razen storitev načrtovanja in nadzora. […]
2. […] V primerih, navedenih v odstavku 1, prvi stavek, točka 4, prvi stavek, je zavezanec za davek prejemnik storitve, če je podjetje, ki opravlja storitve v smislu odstavka 1, prvi stavek, točka 4, prvi stavek, UStG. […]“
Spor o glavni stvari in vprašanja za predhodno odločanje
14 Družba BLV je podjetje, katerega poslovna dejavnost je pridobivanje, komunalno opremljanje in zazidava zemljišč. Je „davčni zavezanec“ v smislu člena 4 Šeste direktive o DDV.
15 Septembra 2004 je družba BLV družbi Rolf&Co. OHG (v nadaljevanju: Rolf&Co.) naročila gradnjo stanovanjske hiše s šestimi stanovanji po pavšalni ceni. Družba Rolf&Co. je 17. novembra 2005 izdala končni račun brez prikazanega davka na dodano vrednost, na katerem je kot zavezanko za plačilo davka navedla družbo BLV kot prejemnico storitve.
16 Družba BLV je najprej prijavila davčnim organom, da je bila za to storitev, ki jo je prejela leta 2005, zavezana za DDV. Vendar je kasneje trdila, da niso bile izpolnjene predpostavke za njen davčni dolg. V nadaljevanju je navedla, da zanjo pogoji za nastanek davčne obveznosti niso bili izpolnjeni, ker Zvezna republika Nemčija v skladu s pravom Unije za zadevno transakcijo plačila DDV ni smela naložiti izvajalcu,…
