SODBA SODIŠČA (sedmi senat)
z dne 27. oktobra 2011 (jezik postopka: slovaščina)
„Obdavčenje – DDV – Pravica do odbitka – Prenos solastniškega deleža več podjetij na pravici do izkoriščanja izuma na podjetje, ki ima pravico do izkoriščanja tega izuma v celoti – Zloraba“
V zadevi C‑504/10,
katere predmet je predlog za sprejetje predhodne odločbe na podlagi člena 267 PDEU, ki ga je vložilo Najvyšší súd Slovenskej republiky (Slovaška) z odločbo z dne 28. septembra 2010, ki je prispela na Sodišče 21. oktobra 2010, v postopku
Tanoarch s. r. o.
proti
Daňové riaditeľstvo Slovenskej republiky,
SODIŠČE (sedmi senat),
v sestavi R. Silva de Lapuerta (poročevalka) v funkciji predsednice sedmega senata, E. Juhász in D. Švaby, sodnika,
generalna pravobranilka: J. Kokott,
sodni tajnik: K. Malacek, administrator,
na podlagi pisnega postopka in obravnave z dne 15. septembra 2011,
na podlagi sklepa, da bo v zadevi razsojeno brez sklepnih predlogov,
izreka naslednjo
Sodbo
1 Predlog za sprejetje predhodne odločbe se nanaša na razlago člena 2(1) Direktive Sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost (UL L 347, str. 1, v nadaljevanju: Direktiva).
2 Ta predlog je bil vložen v okviru spora med družbo Tanoarch s. r. o. (v nadaljevanju: Tanoarch) in Daňové riaditel’stvo Slovenskej republiky glede pravice do odbitka davka na dodano vrednost (v nadaljevanju: DDV) v zvezi s prenosom dela solastniškega deleža na izumu, ki še ni bil patentiran.
Pravo Unije
3 Člen 2(1) Direktive določa, da so predmet DDV med drugim dobave blaga in storitve, ki jih davčni zavezanec, ki deluje kot tak, opravi na ozemlju države članice za plačilo.
4 Člen 9(1), drugi pododstavek, Direktive določa:
„,Ekonomska dejavnost‘ je vsaka dejavnost proizvajalcev, trgovcev ali oseb, ki opravljajo storitve, vključno z rudarskimi in kmetijskimi dejavnostmi ter dejavnostmi samostojnih poklicev. Za ekonomsko dejavnost se šteje predvsem izkoriščanje premoženja v stvareh ali pravicah, ki je namenjeno trajnemu doseganju dohodka.“
5 V skladu s členom 24(1) Direktive je opravljanje storitev vsaka transakcija, ki ni dobava blaga.
6 Člen 25 Direktive določa:
„Opravljanje storitev lahko med drugim vključuje eno od naslednjih transakcij:
(a) odstop premoženja v pravicah, ne glede na to, ali so te pravice ustanovljene z dokumentom ali ne;
(b) obveznost opustitve dejanja ali dopustitve dejanja ali stanja;
(c) opravljanje storitev na podlagi naloga ali v imenu državnega organa ali na podlagi zakona.“
7 Člen 62 Direktive določa, da je za namene te direktive „obdavčljivi dogodek“ dogodek, s katerim so izpolnjeni pravni pogoji, potrebni za nastanek obveznosti obračuna DDV.
8 V skladu s členom 63 Direktive obdavčljivi dogodek in s tem obveznost obračuna DDV nastane, ko je blago dobavljeno ali so storitve opravljene.
9 V skladu s členom 167 Direktive pravica do odbitka nastane v trenutku, ko nastane obveznost za obračun odbitnega davka.
10 Člen 168 Direktive določa:
„Dokler se blago in storitve uporabljajo za namene njegovih obdavčenih transakcij, ima davčni zavezanec v državi članici, v kateri opravlja te transakcije, pravico, da odbije od zneska DDV, ki ga je dolžan plačati, naslednje zneske:
(a) DDV, ki ga je dolžan ali ga je plačal v tej državi članici za blago ali storitve, ki mu jih je ali mu jih bo opravil drug davčni zavezanec;
[…]“
Nacionalno pravo
11 V skladu s členom 49(1) zakona št. 222/2004 o DDV, v različici, ki se uporablja v postopku v glavni stvari (v nadaljevanju: zakon o DDV), pravica do odbitka davka na blago ali storitev nastane za davčnega zavezanca v trenutku, ko nastane obveznost za obračun davka v zvezi s tem blagom ali to storitvijo.
12 V skladu s členom 49(2) navedenega zakona lahko davčni zavezanec od davka, ki ga je dolžan plačati, odbije davek na blago in storitve, ki jih kot davčni zavezanec uporabi za izvajanje svoje podjetniške dejavnosti, z omejitvami iz odstavkov 3 in 7 tega člena. Davčni zavezanec lahko odbije davek, če mu ta davek naloži drug davčni zavezanec na Slovaškem za blago ali storitve, ki so mu ali mu morajo biti dobavljene ali opravljene.
13 Davčni zavezanec lahko v skladu s členom 51(1)(a) zakona o DDV pravico do odbitka iz člena 49 tega zakona uveljavlja, če ob odbitku DDV na podlagi člena 49(2) tega zakona razpolaga z računom davčnega zavezanca.
14 Člen 10 zakona št. 435/2001 o patentih, v različici, ki se uporablja v postopku v glavni stvari (v nadaljevanju: zakon o patentih), določa:
„1. Pravico do izkoriščanja izuma, vključno s pravico do vložitve prijave, ima izumitelj.
2. Izumitelj je tisti, ki izum ustvari z lastnim ustvarjalnim delom.
3. Soizumitelji imajo pravico do izkoriščanja izuma, če so prispevali k njegovemu nastanku. Če ni drugače dogovorjeno ali če sodišče ne odloči drugače, se šteje, da so deleži soizumiteljev na izumu enaki.“
15 Člen 12 tega zakona določa:
„1. Pravico do izkoriščanja izuma imajo tudi pravni nasledniki […]
2. S posebnimi predpisi se določijo primeri, v katerih se pravica do izkoriščanja izuma prenese na druge osebe.
3. Pogodba o prenosu pravice do izkoriščanja izuma mora biti pisna, sicer ni veljavna.
4. S prenosom ali prehodom pravice do izkoriščanja izuma po vložitvi prijave za registracijo se hkrati prenesejo ali preidejo tudi pravice, ki izhajajo iz prijave registracije. Vendar prenos ali prehod pravic, ki izhajajo iz prijave registracije, nasproti tretjim učinkuje šele od datuma registracije prijave patenta, razen kadar so tretje osebe vedele, da je prišlo do prenosa ali prehoda, ali pa bi to morale vedeti.“
16 Medsebojna razmerja solastnikov patenta so v členu 20, od (1) do (3), tega zakona opredeljena tako:
„1. Razen če ta zakon določa drugače, se za medsebojna razmerja solastnikov patenta uporabljajo določbe posebnih predpisov.
2. Delež, ki ga ima vsak solastnik na patentu, je odvisen od obsega pravice do izkoriščanja izuma, ki pripada vsakemu soizumitelju kot lastniku patenta ali ki jo ima oseba, ki se šteje za lastnika na podlagi drugega pravnega naslova.
3. Vsak izmed solastnikov ima pravico do izkoriščanja izuma, ki je predmet patenta, vendar brez dogovora vseh solastnikov te pravice ne more prenesti na tretjo osebo.“
17 Na podlagi člena 37(1) in (5) zakona o patentih lahko…
