SODBA SODIŠČA (osmi senat)
z dne 11. decembra 2014 (jezik postopka: italijanščina)
„Predhodno odločanje – Posredna obdavčitev – DDV – Šesta direktiva – Člena 18 in 22 – Pravica do odbitka – Pridobitve znotraj Skupnosti – Mehanizem obrnjene davčne obveznosti – Vsebinske zahteve – Formalne zahteve – Nespoštovanje formalnih zahtev“
V zadevi C‑590/13,
katere predmet je predlog za sprejetje predhodne odločbe na podlagi člena 267 PDEU, ki ga je vložilo Corte suprema di cassazione (Italija) z odločbo z dne 7. oktobra 2013, ki je prispela na Sodišče 20. novembra 2013, v postopku
Idexx Laboratories Italia Srl
proti
Agenzia delle Entrate,
SODIŠČE (osmi senat),
v sestavi C. Toader, v funkciji predsednice senata, E. Jarašiūnas in C. G. Fernlund (poročevalec), sodnika,
generalni pravobranilec: P. Cruz Villalón,
sodni tajnik: A. Calot Escobar,
na podlagi pisnega postopka,
ob upoštevanju stališč, ki so jih predložili:
- za Idexx Laboratories Italia Srl F. Tesauro, odvetnik,
- za italijansko vlado G. Palmieri, agentka, skupaj z G. M. De Sociom, avvocato dello Stato,
- za Evropsko komisijo L. Lozano Palacios in D. Recchia, agentki,
na podlagi sklepa, sprejetega po opredelitvi generalnega pravobranilca, da bo v zadevi razsojeno brez sklepnih predlogov,
izreka naslednjo
Sodbo
1 Predlog za sprejetje predhodne odločbe se nanaša na razlago členov 18 in 22 Šeste direktive Sveta z dne 17. maja 1977 o usklajevanju zakonodaje držav članic o prometnih davkih – Skupni sistem davka na dodano vrednost: enotna osnova za odmero (77/388/EGS) (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 9, zvezek 1, str. 23), kakor je bila spremenjena z Direktivo Sveta 91/680/EGS z dne 16. decembra 1991 (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 9, zvezek 1, str. 160, v nadaljevanju: Šesta direktiva).
2 Predlog je bil vložen v okviru dveh sporov – ki ju je predložitveno sodišče združilo – med Idexx Laboratories Italia Srl (v nadaljevanju: Idexx) in Agenzio delle Entrate – Ufficio di Milano 1 (davčna uprava – urad v Milanu 1, v nadaljevanju: Agenzia), zaradi na eni strani obvestila te uprave o izterjavi, ki vsebuje spremembo obračuna družbe Idexx davka na dodano vrednost (v nadaljevanju: DDV) za leto 1998, in na drugi zavrnitve predloga te družbe za poravnavo spora.
Pravni okvir
Pravo Unije
3 Šesta direktiva vsebuje naslov XVIa, naslovljen „Prehodna ureditev za obdavčevanje trgovine med državami članicami“, ki je bil v to direktivo vključen z Direktivo Sveta 91/680/EGS z dne 16. decembra 1991 in ki med drugim obsega člene od 28f do 28h.
4 Člen 17(1) Šeste Direktive, naslovljen „Nastanek in obseg pravice do odbitka“, določa:
„Pravica do odbitka nastane v trenutku, ko nastane obveznost za obračun odbitnega davka.“
5 Člen 17(2) Šeste direktive v različici, ki izhaja iz člena 28f iste direktive, določa:
„Dokler se blago in storitve uporablja za namene njegovih obdavčljivih transakcij, je davčni zavezanec upravičen, da odbije od davka, ki ga je dolžan plačati:
(a) [DDV], ki ga je dolžan ali ga je plačal za blago ali storitve, ki mu jih je ali mu jih bo dobavil drug davčni zavezanec, ki je dolžan plačati davek na ozemlju države;
(b) [DDV], ki ga je dolžan ali ga je plačal za uvoženo blago na ozemlju države;
(c) [DDV], ki ga je dolžan plačati v skladu s členi 5(7)(a), 6(3) in 28a(6);
(d) [DDV], ki ga je dolžan plačati v skladu s členom 28a(1)(a).“
6 Člen 18 Šeste direktive, naslovljen „Pravila za uveljavljanje pravice do odbitka“, v različici, ki izhaja iz člena 28f iste direktive, v odstavku 1(d) določa:
„Za uveljavljanje svoje pravice do odbitka mora davčni zavezanec:
[…]
(d) če je dolžan plačati davek kot naročnik ali kupec pri uporabi člena 21(1), izpolnjevati formalnosti, ki jih določi vsaka država članica.“
7 V zvezi z osebami, ki so dolžne plačati DDV, člen 21(1)(d) te direktive v različici, ki izhaja iz člena 28g iste direktive, določa, da je DDV dolžna po notranjem sistemu plačati „vsaka oseba, ki opravlja obdavčljivo pridobitev blaga znotraj Skupnosti“.
8 Člen 22 Šeste direktive v različici, ki izhaja iz člena 28h iste direktive, naslovljen „Obveznosti po notranjem sistemu“, določa:
„[…]
2. (a) Vsak davčni zavezanec vodi dovolj podrobno knjigovodstvo, da omogoča uporabo [DDV] in nadzor davčnega organa.
(b) […]
Vsak davčni zavezanec vodi evidenco materiala, ki mu ga iz druge države članice odpošlje davčni zavezanec identificiran za [DDV] v tej drugi državi članici ali druga oseba v njegovem imenu zaradi dobave pogodbenih del temu davčnemu zavezancu.
[…]
4. (a) Vsak davčni zavezanec mora predložiti obračun v roku, ki ga določijo države članice. […]
(b) Obračun mora vsebovati vse podatke, ki so potrebni za izračun davka, za katerega je nastala obveznost obračuna in odbitkov in, kadar je to ustrezno in potrebno za določitev osnove za obdavčitev, skupno vrednost transakcij, ki se nanašajo na takšen davek in odbitke ter vrednost kakršnih koli oproščenih transakcij.
(c) Obračun mora tudi vsebovati:
[…]
- po drugi strani skupno vrednost pridobitev blaga znotraj Skupnosti iz člena 28a(1) in (6), zmanjšano za [DDV], za katere je nastala obveznost obračuna davka.
[…]
8. Države članice lahko določijo še druge obveznosti, za katere menijo, da so potrebne za pravilno pobiranje davka in za preprečevanje davčnih utaj, ob upoštevanju zahteve po enakem obravnavanju domačih transakcij in transakcij, ki jih opravljajo davčni zavezanci med državami članicami, in pod pogojem, da takšne obveznosti v trgovini med državami članicami ne zahtevajo formalnosti pri prehodu meja.
[…]“
Italijansko pravo
9 Bistveni del upoštevnih določb na področju DDV je na eni strani v uredbi predsednika Republike št. 633 o uvedbi in ureditvi davka na dodano vrednost (Decreto del presidente della Repubblica n. 633, istituzione e disciplina dell’imposta sul valore aggiunto) z dne 26. oktobra 1972 (Redni dodatek h GURI št. 292 z dne 11. novembra 1972, v nadaljevanju: DPR št. 633/72), ki je bila večkrat spremenjena, in na drugi v uredbi-zakonu št. 331 o uskladitvi določb o davkih na mineralna olja, alkohol, alkoholne pijače in tobačne izdelke ter določb o DDV z določbami iz direktiv EGS in spremembami, ki so posledica te uskladitve, in tudi z določbami o sistemu centrov za davčno svetovanje, postopkih za povračilo davkov, izključitvi ILOR od dohodkov pravnih oseb do zneska, ki ustreza neposrednim poslovnim stroškov, z letom 1993 uvedenem davku na izredno potrošnjo določenih dobrin, ter z drugimi davčnimi določbami (decreto-legge n. 331 – armonizzazione delle disposizioni in materia di imposte sugli oli minerali, sull’alcole, sulle bevande alcoliche, sui tabacchi…
