2017.09.2.3 Prekoračitev meje 50.000 EUR prometa nerezidenta
mag. Aleksandra Heinzer, davčna svetovalka
Samostojni podjetnik, ki ni identificiran za DDV in ni rezident Slovenije, je ustvaril v prejšnjem letu 99.000 EUR prometa (večino prometa v decembru 2016), s čimer smo bili seznanjeni šele zdaj, ko je dostavil dokumente za december. Ves promet je ustvaril z internetno prodajo.
Od vse realizacije je ustvaril s prodajo končnim potrošnikom v Italijo 78.000 EUR, ostalo pa po drugih državah članicah. Nekaj blaga ima skladiščenega v Sloveniji, del pa v Italiji.
Vsekakor se mora identificirati za DDV v Italiji. Vendar nastane tu problem. Gospod ima s.p. v Sloveniji in tudi v Italiji, zato so mu rekli, da že ima ID za DDV v Italiji.
Ali je mogoče, da izdaja račune z ID za DDV, ki ga ima za italijanski s.p. (vodil bi ločeno evidenco)?
Presegel je mejo 50.000 EUR prometa in se mora identificirati tudi v Sloveniji s samoprijavo, ker se ni pravočasno registriral (tu nastane problem poti blaga, saj večino blaga pošilja iz Italije).
Glede na to, da bo moral obračunati DDV od prometa po prekoračitvi meje 50.000 EUR, nas zanima, kako ravnati z vstopnim DDV. Iz Italije je prejemal RN z DDV (lahko bi zahtevali DDV od Italije, vendar nas skrbi kontrola, ker lani ni bil identificiran za DDV).
V uvodu želim opozoriti, da zgolj na podlagi opisa dejanskega stanja, ki ste ga podali v svojem vprašanju, vseh dejstev ni mogoče razbrati in posledično tudi ne korektnega odgovora. V nadaljevanju tako podajam nekaj ključnih elementov, ki so vam lahko v pomoč, nikakor pa ne morejo služiti kot edina osnova za rešitev vašega problema.
Glede na vsebino vašega vprašanja menim, da bi bilo v zadevnem primeru najprej treba preveriti, kje se skladno z Izvedbeno uredbo o DDV šteje, da ima davčni zavezanec svoj sedež, saj navajate, da ni rezident Slovenije. Meja 50.000 EUR, ki velja v Sloveniji za male davčne zavezance, se namreč nanaša le na tiste davčne zavezance, ki imajo sedež v Sloveniji. Posebna ureditev za male davčne zavezance iz 94. člena ZDDV-1 je povzeta po Direktivi o DDV, ki pa v točki c prvega odstavka 282. člena določa, da so iz te posebne ureditve izvzete dobave blaga in storitev, ki jih opravi davčni zavezanec, ki nima sedeža v državi članici, v kateri je dolgovan DDV. Za davčne zavezance, ki v Sloveniji nimajo sedeža, posebna ureditev za male davčne zavezance tako ne velja.
Skladno s prvim odstavkom 21. člena Zakona o zaposlovanju in delu tujcev (Uradni list RS, št. 26/11, 21/13 – ZUTD-A in 100/13 – ZUTD-C) se lahko tujec pod pogoji, ki jih določa zakon, ki ureja gospodarske družbe, registrira tudi kot samostojni podjetnik posameznik, če predhodno pridobi osebno delovno dovoljenje z veljavnostjo enega leta ali ima osebno delovno dovoljenje z veljavnostjo treh let…
