SODBA SODIŠČA (sedmi senat)
z dne 18. aprila 2024 (jezik postopka: portugalščina)
„Predhodno odločanje – Skupni sistem davka na dodano vrednost (DDV) – Direktiva 2006/112/ES – Področje uporabe – Gospodarska dejavnost – Opravljanje storitev – Člen 135 – Oprostitve za druge dejavnosti – Dajanje kreditov – Prodaja zastavljenega blaga na dražbi – Enotna storitev – Ločene in samostojne storitve – Glavna ali pomožna storitev“
V zadevi C‑89/23,
katere predmet je predlog za sprejetje predhodne odločbe na podlagi člena 267 PDEU, ki ga je vložilo Supremo Tribunal Administrativo (vrhovno upravno sodišče, Portugalska) z odločbo z dne 25. januarja 2023, ki je na Sodišče prispela 16. februarja 2023, v postopku
Companhia União de Crédito Popular SA
proti
Autoridade Tributária e Aduaneira,
SODIŠČE (sedmi senat),
v sestavi F. Biltgen, predsednik senata, N. Wahl, sodnik, in M. L. Arastey Sahún (poročevalka), sodnica,
generalna pravobranilka: J. Kokott,
sodni tajnik: A. Calot Escobar,
na podlagi pisnega postopka,
ob upoštevanju stališč, ki so ju predložili:
– za portugalsko vlado P. Barros da Costa, R. Campos Laires in A. Rodrigues, agenti,
– za Evropsko komisijo M. Afonso in M. Herold, agenta,
na podlagi sklepa, sprejetega po opredelitvi generalne pravobranilke, da bo v zadevi razsojeno brez sklepnih predlogov,
izreka naslednjo
Sodbo
1 Predlog za sprejetje predhodne odločbe se nanaša na razlago člena 135(1)(b) Direktive Sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost (UL 2006, L 347, str. 1; v nadaljevanju: Direktiva o DDV).
2 Ta predlog je bil vložen v okviru spora med družbo Companhia União de Crédito Popular SA (v nadaljevanju: CUCP) in Autoridade Tributária e Aduaneira (davčna in carinska uprava, Portugalska) glede plačila davka na dodano vrednost (DDV) na transakcije v zvezi s prodajo blaga na dražbi, ki je bilo zastavljeno kot varščina v okviru posojila na podlagi ročne zastave.
Pravni okvir
Pravo Unije
3 Člen 1(2), drugi pododstavek, Direktive o DDV določa:
„Pri vsaki transakciji se DDV, izračunan na ceno blaga ali storitev po stopnji, ki je predpisana za to blago ali za te storitve, obračuna po odbitku zneska DDV, ki je neposredno vključen v razne stroškovne komponente.“
4 Člen 2(1)(a) in (c) te direktive določa:
„Predmet DDV so naslednje transakcije:
(a) dobave blaga, ki jih davčni zavezanec, ki deluje kot tak, opravi na ozemlju države članice za plačilo;
[…]
(c) storitve, ki jih davčni zavezanec, ki deluje kot tak, opravi na ozemlju države članice za plačilo“.
5 Člen 73 navedene direktive določa:
„Pri dobavah blaga in opravljanju storitev, razen tistih iz členov 74 do 77, davčna osnova zajema vse, kar predstavlja plačilo, ki ga je prejel ali ga bo prejel dobavitelj ali izvajalec od pridobitelja, prejemnika ali tretje osebe za te dobave, vključno s subvencijami, ki so neposredno povezane s ceno takšnih dobav.“
6 Člen 78 iste direktive določa:
„Davčna osnova vključuje naslednje elemente:
(a) davke, dajatve, prelevmane in takse, razen DDV;
(b) postranske stroške, kot so provizije, stroški pakiranja, prevoza in zavarovanja, ki jih dobavitelj zaračuna pridobitelju ali prejemniku.
Za namene točke b) prvega odstavka lahko države članice stroške, ki so predmet posebnega dogovora, štejejo za postranske stroške.“
7 Člen 135(1)(b) Direktive o DDV določa:
„Države članice oprostijo naslednje transakcije:
[…]
(b) dajanje kreditov in posredovanje v zvezi s krediti ter upravljanje kreditov s strani osebe, ki kredit odobri“.
Portugalsko pravo
Civilni zakonik
8 Člen 666(1) Código Civil (civilni zakonik) določa:
„Zastavna pravica daje upniku pravico do poplačila njegove terjatve in morebitnih obresti s prednostno pravico pred drugimi upniki za vrednost določene premičnine ali za vrednost terjatev oziroma drugih pravic, ki niso predmet hipoteke in pripadajo dolžniku ali tretji osebi.“
9 Člen 1142 tega zakonika določa:
„Posojilo je pogodba, s katero ena stranka drugi stranki izroči denar ali drugo nadomestno stvar, druga stranka pa se zavezuje, da bo vrnila stvar iste vrste in kakovosti.“
10 Člen 1150 navedenega zakonika določa:
„Dajalec kredita lahko odstopi od pogodbe, če posojilojemalec obresti ne plača pravočasno.“
Zakonik o DDV
11 Člen 1(1)(a) Código do Imposto sobre o Valor Acrescentado (zakonik o davku na dodano vrednost) v različici, ki se uporablja za dejansko stanje v postopku v glavni stvari (v nadaljevanju: zakonik o DDV), določa:
„Predmet davka na dodano vrednost so:
(a) prenosi blaga in storitve, ki jih davčni zavezanec, ki deluje kot tak, opravi na nacionalnem ozemlju za plačilo“.
12 Člen 9, točka 27(a) in (b), tega zakonika določa:
„Davka so oproščene:
[…]
27. naslednje transakcije:
(a) dajanje kreditov in posredovanje v zvezi s krediti v kakršni koli obliki, vključno z diskontiranjem in rediskontiranjem, ter upravljanje kreditov s strani osebe, ki daje kredite;
(b) posredovanje v zvezi z zavarovanjem in predložitev zavarovanja, varščine in druga zavarovanja ter upravljanje kreditnih zavarovanj s strani osebe, ki jih je odobrila“.
13 Člen 16 navedenega zakonika določa:
„1. Brez poseganja v določbe odstavkov 2 in 10 je davčna osnova pri obdavčljivih prenosih blaga in opravljanju storitev enaka vrednosti protidajatve, ki se prejme ali se bo prejela od pridobitelja, prejemnika ali tretje osebe.
[…]
5. Davčna osnova za obdavčljive prenose blaga in opravljanje storitev vključuje:
(a) davke, dajatve, takse in druge davčne ukrepe, razen davka na dodano vrednost;
(b) obračunane postranske stroške, kot so stroški v zvezi s provizijami, pakiranjem, prevozom, zavarovanjem in oglaševanjem, opravljenimi v imenu stranke.
[…]“
Uredba-zakon št. 365/99
14 Člen 1(2) Decreto-Lei n.o 365/99, estabelece o regime jurídico do acesso, do exercício e da fiscalizaão da actividade de prestamista (uredba-zakon št. 365/99 o vzpostavitvi pravne ureditve za dostop do dejavnosti, opravljanje dejavnosti in nadzor nad dejavnostjo zastavljalnice) z dne 17. septembra 1999 v različici, ki se uporablja za dejansko stanje v postopku v glavni stvari (v nadaljevanju: uredba‑zakon št. 365/99), določa:
„Opravljanje dejavnosti nudenja posojil na podlagi ročne zastave s strani fizične ali pravne osebe se šteje za dejavnost dajalca posojil.“
15 Člen 18(1) te uredbe-zakona določa:
„Vrnitev zastavljenega blaga je pogojena s predhodnim…
