Danes je 29.4.2024

Input:

Sedež podjetja in identifikacija za namene DDV

24.11.2017, , Vir: Verlag DashöferČas branja: 9 minut

2017.24.2.3 Sedež podjetja in identifikacija za namene DDV

mag. Aleksandra Heinzer, davčna svetovalka

Hrvaški državljan s stalnim prebivališčem na Hrvaškem je v Sloveniji odprl s.p. Ukvarja se s programerskimi storitvami, kar pomeni, da njegovo delo ni vezano na pisarno, ampak računalnik. Na Hrvaškem ni zaposlen in tudi nima odprte kakšne druge dejavnosti. V Sloveniji ima s.p. registriran na naslovu, na katerem nima prijavljenega ne stalnega in ne začasnega prebivališča. Njegovi obiski v Sloveniji so občasni, živi in dela na Hrvaškem.

Gospod v Sloveniji ne bo opravljal dejavnosti, torej slovenskim podjetjem ne bo izstavljal računov, ampak želi izdajati račune v EU, zato se želi registrirati za DDV, ampak samo za tujino.

Kakšen je njegov status? Se šteje za tujca ali ne? Je treba oddati vlogo DDV-P2 ali DDV-P3? Kakšni so pogoji, da se lahko registrira za DDV za izdajanje računov v EU? Kaj je treba vlogi priložiti?

Uvodoma želim poudariti, da bi bilo za podajanje korektnega odgovora vsekakor nujno podrobno poznavanje dejanskega stanja. V nadaljevanju tako podajam nekaj ključnih elementov, ki so vam lahko v pomoč, nikakor pa ne more služiti kot edina osnova za rešitev vašega problema. Glede na razumevanje se odgovor v nadaljevanju nanaša zlasti na splošna opozorila z DDV področja. Svetujem, da se o problemu posvetujete tudi s svojim davčnim svetovalcem, ki primer natančno pozna.

Glede na vsebino vašega vprašanja menim, da bi bilo v zadevnem primeru najprej treba preveriti, kje se skladno z Izvedbeno uredbo o DDV šteje, da ima davčni zavezanec svoj sedež, saj navajate, da gre za hrvaškega državljana, ki ima stalno prebivališče na Hrvaškem. Meja 50.000 EUR, ki velja v Sloveniji za male davčne zavezance, se namreč nanaša le na tiste davčne zavezance, ki imajo sedež v Sloveniji. Posebna ureditev za male davčne zavezance iz 94. člena ZDDV-1 je povzeta po Direktivi o DDV, ki pa v točki c) prvega odstavka 282. člena določa, da so iz te posebne ureditve izvzete dobave blaga in storitev, ki jih opravi davčni zavezanec, ki nima sedeža v državi članici, v kateri je dolgovan DDV. Za davčne zavezance, ki v Sloveniji nimajo sedeža, posebna ureditev za male davčne zavezance tako ne velja in so slednji skladno z drugim odstavkom 131. člena PZDDV dolžni predložiti zahtevek za izdajo identifikacijske številke najpozneje 15 dni, preden bodo opravili obdavčljivo dobavo.

Skladno s prvim odstavkom 21. člena Zakona o zaposlovanju in delu tujcev (Uradni list RS, št. 26/11, 21/13 – ZUTD-A in 100/13 – ZUTD-C) se lahko tujec pod pogoji, ki jih določa zakon, ki ureja gospodarske družbe, registrira tudi kot samostojni podjetnik posameznik, če predhodno pridobi osebno delovno dovoljenje z veljavnostjo enega leta, ali ima osebno delovno dovoljenje z veljavnostjo treh let ali prost dostop na trg dela v skladu s tem zakonom. Skladno s 1. točko 4.