Vsebino celotne on-line klepetalnice v pdf obliki si lahko naložite tukaj.
Spoštovani! V letu 2015 smo prodali osnovno sredstvo, od nabave katerega še ni preteklo 5 let. Ker izračunavamo odbitni delež DDV me zanima, kako je v tem primeru z poračunom vstopnega DDV. Gre izključno za to, da sem v strokovni letaraturi zasledil 2 različna načina in ne vem kateri ja pravi. Po enem mi pripada pravica, da opravim poračun neodbitnega dela DDV za obdobje uporabe, vendar nič za obdobje po prodaji OS, po drugem se lahko poračuna samo za obdobje po prodaji do preteka 5 let in to samo za odbitni del DDV-ja.
Predlagam, da mi isto vprašanje posredujete kot naročnik enega izmed produktov naše založbe. Potrebujem namreč več časa za razmislek.
Za učence v šoli in otroke v vrtcu izstavljamo mesečno položnice, za uporabo telovadnice izstavljamo račune, za razliko v ceni izstavljamo e-račune - imamo revizijsko sled. Plačila se izvajajo preko TRR. Ali moramo kljub temu še vzpostaviti kakšno povezavo s FURS-om zaradi davčne blagajne? Prav tako mi ni jasno, zakaj bi morali javljati na FURS samo PLAČILO neke položnice, ki je že evidentirana v sistem izdanih računov? Ali je v tem primeru potrebno imeti knjigo vezanih računov?
Danes sicer ni tematika posvečena davčnim blagajnam, pa vendar velja le opozoriti, da je uporaba davčnih blagajn namenjena le transakcijam, ki so obdavčljive (torej transakcijam, ki so oproščene ali obdavčene) in ne gre za izjemo od izdajanja računov po PZDDV. Davčne blagajne bodo torej obvezne za davčne zavezance, ki kumulativno izpolnjujejo naslednje pogoje:
- obvezna je izdaja računa za dobavo blaga ali storitev,
- davčni zavezanec mora voditi poslovne knjige in evidence (po davčnih in nedavčnih predpisih),
- za dobavljeno blago ali storitev prejme davčni zavezanec plačilo v gotovini (bankovci, kovanci, plačilna ali kreditna kartica, ček itd.).
Pravila davčnih blagajn se torej ne nanašajo na neobdavčljive transakcije.Za več informacij vas vabim, da se nam pridružite na letošnjem Srečanju računovodij v javnem sektorju, ki bo potekalo 22. oktobra 2015.
Pozdravljeni, smo knjižnica, ki uporablja Cobiss za izdajo računov (plačilo članarine, zamudnine). Ali prav razumem, sedaj to ne bo dovolj, ker je to gotovinsko plačilo, je nujno imeti davčno blagajno za potrjevanje računov?!
Danes sicer ni tematika posvečena davčnim blagajnam, pa vendar velja le opozoriti, da bodo davčne blagajne obvezne za davčne zavezance, ki kumulativno izpolnjujejo naslednje pogoje:
- obvezna je izdaja računa za dobavo blaga ali storitev,
- davčni zavezanec mora voditi poslovne knjige in evidence (po davčnih in nedavčnih predpisih),
- za dobavljeno blago ali storitev prejme davčni zavezanec plačilo v gotovini (bankovci, kovanci, plačilna ali kreditna kartica, ček itd.).
Pravila davčnih blagajn se torej ne nanašajo na neobdavčljive transakcije.Za več informacij vas vabim, da se nam pridružite na letošnjem Srečanju računovodij v javnem sektorju, ki bo potekalo 22. oktobra 2015.
Pozdravljeni! Smo srednja šola, ki drugi šoli zaračuna del stroškov plač za zaposlene na naši šoli. Ti namreč dopolnjujejo na drugi šoli. Ali je pravilno, da so stroški plače ter drugih osebnih prejemkov zaračunani kot oproščen promet po 42. členu ZDDV?
Odgovor najdete v pojasnilu FURS tukaj (stran 12).
Osnovna šola je upravljavec sistema daljinskega ogrevanja, v katerega so vključene tako šolske stavbe kot tudi občinska stavba. Osnovna šola, ki ima v ta namen registrirano obdavčljivo dejavnost, izda vsak mesec občini račun za ogrevanje občinske stavbe in obračuna tudi DDV. Hkrati pa občina poravna tudi stroške ogrevanja v sklopu vseh materialnih stroškov, ki jih ima šola kot javni zavod. Kako je v tem primeru z obračunom stroškov, ki jih ima šola z ogrevanjem. Kakšno je pravilno postopanje šole? Sme občini predložiti račun z DDV za ogrevanje lastne stavbe ali zgolj dejanske stroške, ki so nastali z ogrevanjem?
Vaše vprašanje je precej široko. Ker ne poznam vsebine pogodbe, sklenjene med vašo šolo in občino, odgovora ne morem podati. Prav tako se mi porajajo dvomi, ali šola zgolj kot upravljavec sploh lahko v svojem imenu opravlja te dobave ali pa bi morala to izvajati v imenu in za račun občine. Svetujem individualno obravnavo - pregled vsebine pogodbe.
Kako je s povračilom odbitka vstopnega DDV-ja, ki smo ga ob izgradnji nepremičnine poračunavali, v primeru, če damo nepremičnino v najem zavezancu, ki ni registritran za namene DDV-ja. Kako vračanje DDV-ja.
1. vpliva na morebitno zamenjavo najemnika; npr. trenutni najemnik ni zavezanec za DDV in moramo poračunani vstopni DDV vračati
2. ali smo 1 leto brez najemnika, nato se sklene najemna pogodba z zavezancem registriranim za DDV.
Vaše vprašanje je precej široko in zahteva več časa za obravnavo, zato podajam le ključne informacije, kot je v danem načinu klepetalnice mogoče. Ob predpostavki, da davčni zavezanec ob izgradnji nepremičnine uveljavlja odbitek DDV, ker utemeljeno pričakuje, da jo bo uporabljala za opravljanje obdavčene dejavnosti, mora ob morebitni spremembi ustrezno popraviti odbitek tega DDV. Odbitek mora razporediti na 20 letno obdobje, znotraj tega pa določiti še dvanajstmesečna obdobja glede na datum odbitka.
Znotraj teh obdobij potem davčni zavezanec ustrezno vrača preveč odbit DDV sproti na začetku teh obdobij (če je na primer prišlo do spremembe). Način popravka odbitka DDV je drugačen kot v primeru, da bi se znotraj 20 letnega obdobja nepremičnina dobavila v okviru oproščene dobave (v tem primeru bi bil davčni zavezanec dolžan vrniti odbitek DDV za celotno preostalo obdobje). V kolikor najemodajalec v določenem obdobju nima najemnika, so DDV implikacije odvisne od dejanskega stanja (razlog, da najemnika ni, pričakovanja, oglaševanje ipd).
Pozdravljeni! Na računih večkrat zaračunamo škodo (razbito steklo/uničeno pohištvo). Zaračunana škoda ni predmet DDV-ja, nas pa zanima katera klavzula se navede na račun.
Skladno s prvim odstavkom 13. člena PZDDV se od odškodnin ne obračunava in ne plačuje DDV. V kolikor torej povzročitelju zaračunate škodo, ki vam je nastala v zvezi z razbitim steklom/pohištvom, takšna transakcija ni predmet DDV in se računa ne izstavi. Tudi klavzula tako ni predpisana. Lahko pa na dokumentu /zahtevku navedete prej omenjeni 13. člen PZDDV.
Svetujem tudi, da se pogoji in način plačevanja takšnih škod natančno opredelijo v ustreznem aktu.
Najemnine so po ZDDV oproščene DDV-ja. V primeru obračunavanja DDV-ja je pod pogoji možno podpisati izjavo med zavezancema za DDV. Kako je oprostitev in obdavčitev najemnin povezana s pridobitvijo nepremičnine? Mišljeno v primeru, da gre za staro nepremičnino, ki je bila zgrajena pred uvedbo DDV-ja.
Tudi pri prodaji starega objekta obstaja opcija obdavčitve. Namreč, skladno s 7. točko 44. člena ZDDV-1 je dobava objektov ali delov objektov in zemljišč, na katerih so objekti postavljeni, oproščena plačila DDV, razen če je dobava opravljena, preden so objekti ali deli objektov prvič vseljeni oziroma uporabljeni, ali če je dobava opravljena, preden potečeta dve leti od začetka prve uporabe oziroma prve vselitve.
Ne glede na navedeno 45. člen ZDDV-1 določa, da se davčni zavezanec, ki opravlja transakcije, za katere je oprostitev DDV določena v 7. točki 44. člena ZDDV-1, lahko dogovori s kupcem nepremičnine - davčnim zavezancem, ki ima pravico do odbitka celotnega DDV, da bo od navedenih transakcij, ki bi morale biti oproščene plačila DDV, obračunal DDV po predpisani stopnji. Davčni zavezanec obračuna DDV v skladu s prvim odstavkom tega člena, če z najemnikom oziroma kupcem nepremičnine pred opravljeno dobavo davčnemu organu predložita vsak svojo izjavo v elektronski obliki. V primeru, da gre za dobavo starega objekta na podlagi podane izjave po 45. členu ZDDV-1, je plačnik DDV kupec (uporabi se obrnjena davčna obveznost po c. točki 76.a člena ZDDV-1.
Organizirani smo kot kulturno društvo - gledališka dejavnost. V letu 2013 smo presegli promet, ki bi ga lahko opravljali brez obračunavanja DDV. To je bilo izjemno leto. Zanima nas ali lahko iz sistema DDV izstopimo (in kdaj), saj ne dosegamo več prometa 50.000 EUR v 12 mesecih.
Predvidevam, da se je vaše društvo v preteklosti obvezno moralo identificirati za namene DDV zaradi preseganja vrednosti 50.000 EUR obdavčljivega prometa, ne pa prostovoljno. V kolikor je temu tako, menim, da lahko upoštevate prvi odstavek 132. člena PZDDV, ki določa, da davčnemu zavezancu, ki v obdobju zadnjih 12 mesecev oziroma v zadnjem koledarskem letu ne presega prometa v višini, določeni v prvem in drugem odstavku 94. člena ZDDV-1, na zahtevo davčnega zavezanca preneha identifikacija za namene DDV.
Podati je treba torej zahtevek preko e-davkov, v kolikor društvo ne dosega prej navedenega prometa. Ne pozabite pa tudi na ostale posledice, do katerih lahko pride ob izstopu iz sistema (popravki odbitka DDV od morebiti nabavljenih osnovnih sredstev ipd).
Imam sledeče vprašanje: Organizirani smo kot gospodarska družba in bi storitev na nepremičnini izvršili v drugi članici EU (Avstriji). Zanima me, kako je z obračunom DDV:
a) če opravim delo avstrijskemu zavezancu za DDV ali
b) fizični osebi oz. društvu, ki ni zavezanec za DDV v Avstriji.
Ali se moram registrirati za obračun DDV v Avstriji; ter kje lahko poiščem dodatne informacije?
Danes je tematika posvečena dejavnostim javnega sektorja, pa vendar. Če ste ugotovili, da se storitev, ki jo bo opravil davčni zavezanec s sedežem in identificiran za namene DDV v Sloveniji, uvršča med storitve iz 27. člena ZDDV-1 in bo ta storitev opravljena na nepremičnini v Avstriji, potem je do DDV upravičena Avstrija. V tej državi članici načeloma obstaja administrativna poenostavitev, po kateri lahko tuj davčni zavezanec prevali svojo obveznost na svojega prejemnika, če je slednji v tej državi članici že identificiran za namene DDV in nima t.i. posebne davčne številke kot tujec.
V kolikor prejemnik storitve nima takšnega statusa, prevalitev ni mogoče in se…
