Danes je 28.3.2024

Input:

Vse o izdajanju in prejemanju računov

12.3.2015, , Vir: Verlag DashöferČas branja: 16 minut

Vsebino celotne on-line klepetalnice v pdf obliki si lahko naložite tukaj.

Vprašanje bralca: V katerih primerih mora biti na prejetem računu navedena ID za DDV številko prejemnika blaga in storitev. Od podjetja na primer dobimo fakturo brez na ID za DDV.

Strokovnjakinja odgovarja:

Skladno s 4. točko prvega odstavka 81. člena ZDDV-1 mora račun vsebovati identifikacijsko številko za DDV kupca oziroma naročnika, pod katero je kupec ali naročnik prejel dobavo blaga ali storitev, za katero je dolžan plačati DDV, ali je prejel dobavo blaga v skladu s 46. členom ZDDV-1. Identifikacijska številka kupca oziroma naročnika je torej na izdanem računu obvezna le takrat, kadar mora DDV plačati ta kupec oziroma naročnik. Pri lokalnih dobavah je to na primer le 76.a člen ZDDV-1.

Vprašanje bralca: Slovensko podjetje, ki je DDV zavezanec, opravlja gostinsko dejavnost, prejme prejeti račun iz EU (Italije za nakup hrane). Zanima me, kako se pravilno tak račun poknjiži v DDV knjigo?

Strokovnjakinja odgovarja:

V kolikor gre za pridobitev blaga v Slovenijo od davčnega zavezanca, ki je identificiran za namene DDV v drugi državi članici, je treba v Sloveniji od tega blaga obračunati slovenski DDV po sistemu samoobdavčitve. Evidentiranje takšne pridobitve je seveda odvisno tudi od tega, katera stopnja se pri tem uporabi in ali ima davčni zavezanec v celoti pravico do odbitka tega DDV. Skladno z 41. členom ZDDV-1 se DDV se obračunava in plačuje po splošni stopnji 22% od davčne osnove in je enaka za dobavo blaga in storitev.

Ne glede na prvi odstavek tega člena, se DDV obračunava in plačuje po nižji stopnji 9,5% od davčne osnove za dobave blaga in storitev iz Priloge I, ki je priloga tega zakona in njegov sestavni del. Kot izhaja iz 1. točke omenjene priloge, se znižana stopnja uporabi tudi za hrano (vključno s pijačo, razen alkoholnih pijač) za ljudi in živali; žive živali, semena, rastline in primesi, ki so (običajno) namenjene za pripravo hrane; izdelki, ki se (običajno) uporabljajo kot dodatki k hrani ali kot njen nadomestek. Preveriti morate torej, ali gre v zadevnem primeru za hrano, ki jo omenjena določba zajema. Pri tem upoštevajte še posebna pravila iz 48. člena PZDDV.

Znižana stopnja DDV se torej v zadevnem primeru lahko uporabi le, če ugotovite, da spada med blago, ki ga zajema prej omenjena določba pravilnika. Evidentiranje pridobitve tega blaga je sledeče (ob predpostavki, da ima davčni zavezanec v celoti pravico do odbitka DDV):

  • knjiga IR: 16/18 (odvisno od uporabljene stopnje)
  • knjiga PR: 10, 18/19 (odvisno od uporabljene stopnje)
  • obrazec DDV-O: 32, 23/24, 41/42 (odvisno od uporabljene stopnje)

Vprašanje bralca: Slovensko podjetje, ki je zavezanec za DDV, izstavi račun podjetju na Hrvaškem in podjetju v Angliji, za opravljanje storitev oglaševanja na slovenskem ozemlju. Zanima me, kako se obračuna DDV na izdanem računu in kakšen člen se navede?

Strokovnjakinja odgovarja:

Kraj obdavčitve storitev oglaševanja, ki se opravi za naročnika, ki ima status davčnega zavezanca, se določi po splošnem pravilu iz prvega odstavka 25. člena ZDDV-1. Skladno s slednjim je tako kraj opravljanja storitev, ki jih prejme davčni zavezanec, ki deluje kot tak, kraj, kjer ima ta davčni zavezanec sedež svoje dejavnosti.

Če so te storitve opravljene stalni poslovni enoti davčnega zavezanca, ki ni v kraju, kjer ima sedež svoje dejavnosti, je kraj opravljanja teh storitev kraj, kjer ima ta davčni zavezanec stalno poslovno enoto. Če takega sedeža ali take stalne poslovne enote ni, je kraj opravljanja storitev kraj, kjer ima davčni zavezanec, ki prejme te storitve, stalno oziroma običajno prebivališče. Če torej davčni zavezanec s sedežem in identificiran za namene DDV v Sloveniji opravi storitev oglaševanja za naročnika, ki ima status davčnega zavezanca (pridobiti mora torej njegovo veljavno identifikacijsko številko za namene DDV) in slednji te storitve naroča za namene svojega sedeža v tej drugi državi članici, se kot kraj obdavčitve šteje ta druga država članica (v vašem primeru sta to Hrvaška in Velika Britanija).

To posledično pomeni, da se slovenskega DDV na izdanem računu ne obračuna, pač pa se na njem navede >>obrnjena davčna obveznost/reverse charge/prijenos porezne obveze<<, zraven pa lahko navedete še prvi odstavek 25. člena ZDDV-1 ali 44. člen Direktive o DDV. Takšna transakcija se poroča v polje 12 obračuna DDV in v rekapitulacijsko poročilo.

Vprašanje bralca: Smo osnovna šola. S fakulteto in delavko smo podpisali tripartitno študijsko pogodbo. Dogovorjeno je, da tri obroke za študij plača delavki šola. Fakulteta je zapisala, da bodo za obroke, ki jih plača šola, račun poslali šoli, račun se bo glasil na ime delavke. Odgovora s strani fakultete, ali nam bodo izdali e-račun, nismo prejeli.

a) Zanima me, ali je to sploh prav, da se račun, ki ga bo plačala šola, glasi na delavko (kljub temu, da imamo pogodbo)?

b) Zanima me, v kakšni obliki moramo prejeti račun in če je obvezen e-račun in le-tega ne prejmemo, kako postopati, saj je v pogodbi zapisano, da bodo v primeru neplačila terjali delavko?

Strokovnjakinja odgovarja:

Najprej opozorilo, da mi vsebina pogodbe ni poznana, zato le krajši namig.

a) V kolikor je naročnik študija za delavko delavka sama,