Danes je 3.5.2024

Input:

V februarju ne pozabite na uskladitev odbitnega deleža

26.2.2021, , Vir: Verlag DashöferČas branja: 7 minut

20.47 V februarju ne pozabite na uskladitev odbitnega deleža

mag. Aleksandra Heinzer

Metode odbijanja DDV

Za blago in storitve, ki jih davčni zavezanec potrebuje tako za transakcije, pri katerih DDV lahko odbije, kot za transakcije, pri katerih DDV ne sme odbiti, se lahko odbije samo tak delež DDV, ki se pripiše prvim transakcijam. Za izračun takšnega deleža odbitka DDV v Sloveniji obstajajo tri različne metode1, in sicer:

  • odbijanje DDV na podlagi dejanskih podatkov: davčni zavezanec odbija DDV za obdavčeno dejavnost in oproščeno dejavnost, za katero ima pravico do odbitka DDV po dejanskih podatkih, če v svojem knjigovodstvu ali zunajknjigovodski evidenci zagotovi podatke o celotnem zaračunanem DDV (na prejetih računih in ob uvozu) in znesku DDV, za katerega se prizna pravica do odbitka (za uporabo te metode si davčni zavezanci v praksi velikokrat pomagajo s stroškovnimi mesti);

  • odbijanje DDV na podlagi enega odbitnega deleža: davčni zavezanec določi znesek DDV, ki ga sme odbiti, z uporabo odbitnega deleža za celotno dejavnost, če ne more zagotoviti podatkov za odbijanje po dejanskih podatkih (formula za izračun je zakonsko določena) ali

  • odbijanje DDV na podlagi več odbitnih deležev: davčni zavezanec določi znesek DDV, ki ga sme odbiti, z uporabo več odbitnih deležev, ločeno za vsako področje svoje dejavnosti (to je katerakoli raven dejavnosti zavezanca po standardni klasifikaciji dejavnosti ali organizacijsko enoto zavezanca, kot npr. dislociran obrat, poslovna enota ipd.).

Davčnemu zavezancu ni treba posebej priglašati izbrane metode izračunavanja odbitka DDV, vendar pa, če izbere tretje navedeno, torej metodo odbijanja DDV na podlagi več odbitnih deležev, mora ta način odbijanja DDV uporabljati najmanj 12 mesecev.

Treba je poudariti, da v kolikor davčni zavezanec poleg svoje obdavčljive (ekonomske) dejavnosti, ki je lahko obdavčena ali oproščena, opravlja tudi neobdavčljivo (neekonomsko) dejavnost, od nabav, ki jih prejme za slednjo, nima pravice do odbitka DDV. Če pa se nabave hkrati nanašajo na obdavčljivo in neobdavčljivo dejavnost, lahko davčni zavezanec odbije le sorazmeren znesek DDV, ki se nanaša na dejavnost, pri katerem je odbitek dopusten. Sodišče EU je že pojasnilo, da Direktiva o DDV ne vsebuje pravil o metodah ali merilih, ki jih morajo uporabiti države