SODBA SODIŠČA (drugi senat)
z dne 14. marca 2013 (jezik postopka: latvijščina)
„DDV – Direktiva 2006/112/ES – Členi 213, 214 in 273 – Identifikacija davčnih zavezancev za DDV – Zavrnitev dodelitve identifikacijske številke za DDV, ker davčni zavezanec nima materialnih, tehničnih in finančnih sredstev za opravljanje prijavljene ekonomske dejavnosti – Zakonitost – Boj proti davčnim utajam – Načelo sorazmernosti“
V zadevi C‑527/11,
katere predmet je predlog za sprejetje predhodne odločbe na podlagi člena 267 PDEU, ki ga je vložilo Augstākās Tiesas Senāts (Latvija) z odločbo z dne 12. oktobra 2011, ki je prispela na Sodišče 18. oktobra 2011, v postopku
Valsts ieņēmumu dienests
proti
Ablessio SIA,
SODIŠČE (drugi senat),
v sestavi A. Rosas, v funkciji predsednika drugega senata, U. Lõhmus (poročevalec), A. Ó Caoimh, A. Arabadžiev in C. G. Fernlund, sodniki,
generalna pravobranilka: E. Sharpston,
sodni tajnik: A. Calot Escobar,
na podlagi pisnega postopka,
ob upoštevanju stališč, ki so jih predložili:
- za Valsts ieņēmumu dienests T. Kravalis, agent,
- za latvijsko vlado I. Kalniņš in I. Ņesterova, agenta,
- za estonsko vlado, M. Linntam, agentka,
- za Evropsko komisijo C. Soulay in E. Kalniņš, agenta,
na podlagi sklepa, sprejetega po opredelitvi generalne pravobranilke, da bo v zadevi razsojeno brez sklepnih predlogov,
izreka naslednjo
Sodbo
1 Predlog za sprejetje predhodne odločbe se nanaša na razlago členov 213, 214 in 273 Direktive Sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost (UL L 347, str. 1).
2 Ta predlog je bil vložen v okviru spora med Valsts ieņēmumu dienests (latvijska davčna uprava, v nadaljevanju: VID) in družbo Ablessio SIA (v nadaljevanju: Ablessio), ker je bil zadnjenavedeni družbi zavrnjen vpis v register davčnih zavezancev za davek na dodano vrednost (v nadaljevanju: DDV).
Pravni okvir
Direktiva 2006/112
3 Pojma „davčni zavezanec“ in „ekonomska dejavnost“ sta v členu 9(1) Direktive 2006/112 opredeljena tako:
„‚Davčni zavezanec‘ je vsaka oseba, ki kjer koli neodvisno opravlja kakršno koli ekonomsko dejavnost, ne glede na namen ali rezultat te dejavnosti.
‚Ekonomska dejavnost‘ je vsaka dejavnost proizvajalcev, trgovcev ali oseb, ki opravljajo storitve, vključno z rudarskimi in kmetijskimi dejavnostmi ter dejavnostmi samostojnih poklicev. Za ekonomsko dejavnost se šteje predvsem izkoriščanje premoženja v stvareh ali pravicah, ki je namenjeno trajnemu doseganju dohodka.“
4 Člen 213(1) te direktive določa:
„Vsak davčni zavezanec prijavi začetek, spremembo ali prenehanje svoje dejavnosti kot davčni zavezanec.
Države članice dovolijo in lahko zahtevajo, da se prijava predloži z elektronskimi sredstvi, v skladu s pogoji, ki jih predpišejo.“
5 Člen 214 te direktive določa:
„1. Države članice sprejmejo potrebne ukrepe, da zagotovijo, da so naslednje osebe identificirane s posamično številko:
(a) vsak davčni zavezanec, razen davčnih zavezancev iz člena 9(2), ki na njihovem ozemlju dobavlja blago ali opravlja storitve, v zvezi s katerimi ima pravico do odbitka DDV, razen dobav blaga ali opravljanja storitev, za katere DDV plača izključno prejemnik storitev ali oseba v skladu s členi 194 do 197 in členom 199;
(b) vsak davčni zavezanec ali pravna oseba, ki ni davčni zavezanec in ki v skladu s členom 2(1)(b) opravi pridobitev blaga znotraj Skupnosti, ki je predmet DDV, ali izkoristi možnost iz člena 3(3), da za svoje pridobitve znotraj Skupnosti obračuna DDV;
[…]
2. Državam članicam ni treba identificirati nekaterih davčnih zavezancev, ki opravljajo priložnostne transakcije […]“
6 Člen 273, prvi odstavek, Direktive 2006/112 določa:
„Države članice lahko določijo še druge obveznosti, za katere menijo, da so potrebne za pravilno pobiranje DDV in za preprečevanje utaj, ob upoštevanju zahteve po enakem obravnavanju domačih transakcij in transakcij, ki jih opravljajo davčni zavezanci med državami članicami, pod pogojem, da takšne obveznosti v trgovini med državami članicami ne zahtevajo formalnosti pri prehodu meja.“
Latvijsko pravo
7 Zakon o davku na dodano vrednost (Likums Par pievienotās vērtības nodokli, Latvijas Vēstnesis, 1995, št. 49) v različici, ki se uporablja za dejansko stanje v sporu o glavni stvari (v nadaljevanju: zakon o DDV), v členu 3(11), točka 2, določa:
„VID lahko zavrne vpis osebe v register davčnih zavezancev za DDV, kadar:
(1) je ni mogoče kontaktirati na uradnem naslovu sedeža ali prebivališča, ali
(2) na zahtevo VID ne predloži podatkov ali predloži napačne oziroma netočne podatke glede svoje materialne, tehnične in finančne sposobnosti za opravljanje prijavljene ekonomske dejavnosti.“
8 Člen 3(5) tega zakona določa:
„Če skupna vrednost dobave blaga in storitev, ki so predmet obdavčitve z DDV, ki jih opravi fizična ali pravna oseba oziroma skupina teh oseb ali njihov predstavnik na podlagi pogodbe ali sporazuma, v preteklih dvanajstih mesecih ne doseže ali ne preseže 10.000 LVL, imajo te osebe, skupine ali njihovi predstavniki pravico, da se ne registrirajo kot davčni zavezanci za DDV pri VID. Ta določba velja tudi za ustanove, ki se financirajo iz državnega proračuna. Osebe, ki izrabijo pravico iz tega odstavka, so se dolžne v tridesetih dneh od dneva, ko je navedeni znesek dosežen ali presežen, vpisati v register davčnih zavezancev za DDV.“
Spor o glavni stvari in vprašanji za predhodno odločanje
9 Ablessio, latvijska družba z omejeno odgovornostjo, je pri VID podala vlogo za vpis v register davčnih zavezancev za DDV. Z odločbo z dne 15. novembra 2007, ki je bila po vloženem ugovoru potrjena z odločbo z dne 27. novembra 2007, je VID vpis zavrnila, pri čemer je trdila, da ta družba ni imela potrebnih materialnih, tehničnih in finančnih sredstev za opravljanje prijavljene ekonomske dejavnosti, in sicer opravljanja gradbenih storitev.
10 Iz predložitvene odločbe je razvidno, da se je VID pri sprejetju teh zavrnilnih odločb oprla na ugotovitve, da, najprej, družba Ablessio ni imela opredmetenih sredstev in glede teh…
