SODBA SODIŠČA (veliki senat)
z dne 8. septembra 2015 (jezik postopka: italijanščina)
„Predhodno odločanje – Kazenski postopek v zvezi s kaznivimi dejanji na področju davka na dodano vrednost (DDV) – Člen 325 PDEU – Nacionalna zakonodaja, v kateri so določeni absolutni zastaralni roki, zaradi katerih lahko kazniva dejanja niso kaznovana – Potencialno škodovanje finančnim interesom Evropske unije – Obveznost nacionalnega sodišča, da ne uporabi določb nacionalnega prava, ki bi lahko posegale v obveznosti, ki so državam članicam naložene s pravom Unije“
V zadevi C‑105/14,
katere predmet je predlog za sprejetje predhodne odločbe na podlagi člena 267 PDEU, ki ga je vložilo Tribunale di Cuneo (Italija) z odločbo z dne 17. januarja 2014, ki je prispela na Sodišče 5. marca 2014, v kazenskem postopku proti
Ivu Tariccu,
Eziu Filippiju,
Isabelli Leonetti,
Nicoli Spagnolu,
Davideju Salvoniju,
Flaviu Spaccaventu,
Gorancoju Anakievu,
SODIŠČE (veliki senat),
v sestavi V. Skouris, predsednik, K. Lenaerts, podpredsednik, R. Silva de Lapuerta, predsednica senata, L. Bay Larsen, T. von Danwitz in J.‑C. Bonichot, predsedniki senatov, A. Arabadžiev, M. Safjan, D. Šváby, sodniki, M. Berger (poročevalka) in A. Prechal, sodnici, E. Jarašiūnas in C. G. Fernlund, sodnika,
generalna pravobranilka: J. Kokott,
sodna tajnica: L. Carrasco Marco, administratorka,
na podlagi pisnega postopka in obravnave z dne 3. marca 2015,
ob upoštevanju stališč, ki so jih predložili:
- za G. Anakieva L. Sani, odvetnik,
- za italijansko vlado G. Palmieri, agentka, skupaj z M. Salvatorellijem in L. Ventrellom, avvocati dello Stato,
- za nemško vlado T. Henze in J. Kemper, agenta,
- za poljsko vlado B. Majczyna, agenta,
- za Evropsko komisijo P. Rossi in R. Lyal, agenta,
po predstavitvi sklepnih predlogov generalne pravobranilke na obravnavi 30. aprila 2015
izreka naslednjo
Sodbo
1 Predlog za sprejetje predhodne odločbe se nanaša na razlago členov 101 PDEU, 107 PDEU in 119 PDEU ter člena 158 Direktive Sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost (UL L 347, str. 1).
2 Ta predlog je bil vložen v okviru kazenskega postopka proti I. Tariccu, E. Filippiju, I. Leonetti, N. Spagnolu, D. Salvoniju, F. Spaccaventu in G. Anakievu (v nadaljevanju skupaj: obdolženci), ker naj bi ustanovili in organizirali združbo za namene storitve različnih kaznivih dejanj na področju davka na dodano vrednost (DDV).
Pravni okvir
Pravo Unije
3 Člen 325 PDEU določa:
„1. Unija in države članice preprečujejo goljufije in vsa druga nezakonita dejanja, ki škodijo finančnim interesom Unije, z ukrepi, sprejetimi v skladu s tem členom, ki delujejo svarilno in so takšni, da v državah članicah, ter v institucijah, organih, uradih in agencijah Unije, omogočajo učinkovito zaščito.
2. Države članice sprejmejo za preprečevanje goljufij, ki škodijo finančnim interesom Unije, enake ukrepe, kakršne sprejmejo za preprečevanje goljufij, ki škodijo njihovim lastnim finančnim interesom.
[…]“
Konvencija o zaščiti finančnih interesov Evropskih skupnosti
4 V preambuli Konvencije, pripravljene na podlagi člena K.3 Pogodbe o Evropski uniji, o zaščiti finančnih interesov Evropskih skupnosti, podpisane 26. julija 1995 v Luksemburgu (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 19, zvezek 8, str. 57, v nadaljevanju: Konvencija PIF), je navedeno, da so pogodbenice te konvencije, in sicer države članice Evropske unije, prepričane, da „zaščita finančnih interesov Evropskih skupnosti zahteva kazenski pregon goljufivega ravnanja, ki škodi navedenim interesom“, ter da „je treba tako ravnanje kaznovati z učinkovitimi, sorazmernimi in odvračilnimi kazenskimi sankcijami, ne da bi se posegalo v možnost uporabe drugih kazni [sankcij] v določenih primerih, in da je treba vsaj v težjih primerih tako ravnanje kaznovati z odvzemom prostosti“.
5 Člen 1(1) Konvencije PIF določa:
„Goljufije, ki škodijo finančnim interesom Evropskih skupnosti, so po tej konvenciji:
[…]
(b) glede prihodkov, vsako namerno dejanje ali opustitev v zvezi z:
– uporabo ali predložitvijo lažnih, nepravilnih ali nepopolnih izjav ali dokumentov, katere posledica je nezakonito zmanjšanje sredstev splošnega proračuna Evropskih skupnosti ali proračunov, ki jih upravljajo Evropske skupnosti ali se upravljajo v njihovem imenu,
[…]“
6 Člen 2(1) te konvencije določa:
„Vsaka država članica sprejme potrebne ukrepe za zagotovitev, da se ravnanje iz člena 1 in udeležba pri ravnanju iz člena 1(1), napeljevanje k njemu ali poskus takega ravnanja kaznujejo z učinkovitimi, sorazmernimi in odvračilnimi kazenskimi sankcijami, ki vsaj pri velikih goljufijah vključujejo tudi kazen odvzema prostosti, ki lahko vodi v izročitev; za veliko goljufijo se šteje goljufija, ki zajema najmanjši znesek, ki ga določi posamezna država članica. Najmanjši znesek ne sme presegati 50.000 [EUR].“
Direktiva 2006/112
7 Člen 131 Direktive 2006/112 določa:
„Oprostitve iz poglavij 2 do 9 [naslova IX Direktive 2006/112] se uporabljajo brez vpliva na druge določbe Skupnosti in pod pogoji, ki jih določijo države članice zaradi zagotavljanja pravilne in enostavne uporabe teh oprostitev in preprečevanja vsakršnih možnih davčnih utaj, izogibanja in zlorab.“
8 Člen 138(1) te direktive določa:
„Države članice oprostijo dobave blaga, ki ga prodajalec ali pridobitelj, ali druga oseba za njun račun odpošlje ali odpelje z ozemlja vsake od njih, vendar znotraj Skupnosti, opravljene za drugega davčnega zavezanca ali pravno osebo, ki ni davčni zavezanec, ki deluje kot taka v državi članici, ki ni država članica, v kateri se odpošiljanje ali prevoz blaga začne.“
9 Člen 158 navedene direktive določa:
„1. […] države članice [lahko] določijo postopek skladiščenja, ki ni carinsko skladiščenje, v naslednjih primerih:
(a) če je blago namenjeno davkov prostim prodajalnam […];
[…]
2. Kadar države članice uporabijo možnost oprostitve iz točke (a) odstavka 1, sprejmejo potrebne ukrepe, s katerimi zagotovijo pravilno in enostavno uporabo te oprostitve ter preprečijo vsakršno morebitno goljufijo, izogibanje ali zlorabo.
[…]“
Sklep 2007/436/ES
10 Člen 2(1) Sklepa Sveta z dne 7. junija 2007 o sistemu virov lastnih sredstev Evropskih skupnosti (2007/436/ES, Euratom) (UL L 163, str. 17, in popravek v UL 2007, L 280, str. 31) določa:
„Lastna sredstva v splošnem proračunu Evropske unije sestavljajo prihodki iz naslednjih virov:
[…]
(b) […] iz uporabe enotne stopnje, veljavne za vse države članice in [od] usklajene osnove za odmero DDV, določene v skladu s predpisi Skupnosti. […]“
Italijansko pravo
11 Člen 157 kazenskega zakonika, kakor je bil spremenjen z zakonom št. 251 z dne 5. decembra 2005 (GURI št. 285 z dne 7. decembra 2005, v nadaljevanju: kazenski zakonik), ki ureja zastaranje kaznivih dejanj, določa:
„Kaznivo dejanje zastara v roku, ki je enak najdaljši kazni, ki jo zakon določa za to kaznivo dejanje; ne glede na to je zastaralni rok za težja kazniva dejanja najmanj šest let, za lažja kazniva dejanja pa najmanj štiri leta, tudi če se sme zanje izreči samo denarna kazen.
[…]“
12 Člen 158 tega zakonika določa začetek teka zastaralnega roka:
„Zastaralni rok začne teči na dan, ko je bilo storjeno kaznivo dejanje, pri poskusu kaznivega dejanja na dan, ko je storilec prenehal delovati, pri trajajočih kaznivih dejanjih pa na dan, ko je njihovo trajanje prenehalo.
[…]“
13 Člen 159 navedenega zakonika, ki se nanaša na zadržanje zastaranja, določa:
„Zastaranje ne teče v vseh primerih, v katerih je s posebno zakonsko določbo določena prekinitev postopka, kazenskega postopka ali rokov, ki zadevajo pripor, ter v naslednjih primerih:
1. dovoljenje za pregon;
2. predložitev zadeve drugemu sodišču;
3. prekinitev postopka ali kazenskega postopka zaradi zadržanosti strank in zagovornikov ali na predlog obdolženca ali njegovega zagovornika. […]
[…]
Zastaranje začne ponovno teči z dnem, ko razlog za zadržanje preneha.“
14 Člen 160 tega zakonika, ki ureja pretrganje zastaranja, določa:
„Zastaranje se pretrga, če je izdana sodba ali kaznovalni nalog.
Zastaranje pretrgajo tudi sklep o odredbi osebnih previdnostnih ukrepov […] [in] odločba o razpisu predhodne obravnave […].
Če je bilo zastaranje pretrgano, začne na dan pretrganja teči znova. Če več dejanj pretrga zastaranje, to začne teči z zadnjim od teh dejanj; vendar se roki iz člena 157 nikakor ne morejo podaljšati čez roke iz člena 161, drugi odstavek, razen za kazniva dejanja iz člena 51(3a) in (3c) zakona o kazenskem postopku.“
15 Člen 161 kazenskega zakonika, ki se nanaša na učinke zadržanja in pretrganja zastaranja, določa:
„Zadržanje in pretrganje zastaranja vplivata na vse storilce kaznivega dejanja.
Zastaralni rok se lahko zaradi pretrganja zastaranja podaljša za največ četrtino, […] kar pa ne velja za pregon kaznivih dejanj na podlagi člena 51(3b) in (3c) zakona o kazenskem postopku.“
16 Člen 416 kazenskega zakonika določa, da se, kdor ustanovi združbo, ki je namenjena izvrševanju kaznivih dejanj, kaznuje z zaporom do sedmih let. Kdor je pri taki združbi udeležen samo kot član, pa se kaznuje z zaporom do petih let.
17 Člen 2 zakonske uredbe št. 74 o novi ureditvi davčnih kaznivih dejanj na področju dohodnine in davka na dodano vrednost (decreto legislativo n. 74, nuova disciplina dei reati in materia di imposte sui redditi e sul valore aggiunto) z dne 10. marca 2000 (GURI št. 76 z dne 31. marca 2000, v nadaljevanju: DL št. 74/2000) določa, da kdor odda lažni obračun DDV, ki temelji na računih ali drugih dokumentih za neobstoječe transakcije, se kaznuje z zaporom od enega leta in šest mesecev do šestih let. Enako se na podlagi člena 8 DL št. 74/2000 kaznuje tisti, ki izdaja navidezne račune, da bi tretjim omogočil utajo DDV.
Dejansko stanje v sporu o glavni stvari in vprašanja za predhodno odločanje
18 Proti obdolžencem poteka postopek pred Tribunale di Cuneo, ker naj bi v davčnih letih od 2005 do 2009 ustanovili in organizirali hudodelsko združbo z namenom izvrševanja različnih kaznivih dejanj na področju DDV. Očita se jim namreč, da so uporabljali goljufive pravne konstrukte vrste „davčni (DDV) vrtiljak“, med drugim ustanovitev navideznih družb in izdajanje lažnih dokumentov, po katerih naj bi pridobivali blago, v obravnavani zadevi buteljke šampanjca, brez DDV. Zaradi tega ravnanja naj bi družba Planet SRL (v nadaljevanju: Planet) razpolagala s…
