Danes je 28.3.2024

Input:

Dajanje lovišč v najem v okviru občinskega gozdarskega podjetja pavšalna ureditev za kmete (C-43/04)

26.5.2005, Vir: InfoCuria - Sodna praksa SodiščaČas branja: 14 minut

SODBA SODIŠČA (tretji senat)

z dne 26. maja 2005 (Jezik postopka: nemščina)

„Šesta direktiva DDV – Člen 25 – Skupna pavšalna ureditev za kmete – Dajanje lovišč v najem v okviru občinskega gozdarskega podjetja – Izraz ‚kmetijske storitve‘“

V zadevi C-43/04,

katere predmet je predlog za sprejetje predhodne odločbe na podlagi člena 234 ES, naslovljen z odločbo Bundesfinanzhof (Nemčija) z dne 27. novembra 2003, ki je na Sodišče prispela 4. februarja 2004, v postopku

Finanzamt Arnsberg

proti

Stadt Sundern,

SODIŠČE (tretji senat),

v sestavi A. Rosas (poročevalec), predsednik senata, A. Borg Barthet, A. La Pergola, J. Malenovský in A. Ó Caoimh, sodniki,

generalni pravobranilec: P. Léger,

sodni tajnik: R. Grass,

na podlagi pisnega postopka,

ob upoštevanju stališč, ki so jih predložili:

–        za nemško vlado C.-D. Quassowski in A. Tiemann, zastopnika,

–        za helensko vlado E. Svolopoulou in K. Marinou, zastopnici,

–        za Komisijo Evropskih skupnosti D. Triantafyllou in K. Gross, zastopnika,

na podlagi sklepa, sprejetega po opredelitvi generalnega pravobranilca, da bo v zadevi razsojeno brez sklepnih predlogov,

izreka naslednjo

Sodbo

1        Predlog za sprejetje predhodne odločbe se nanaša na razlago člena 25 Šeste direktive Sveta 77/388/EGS z dne 17. maja 1977 o usklajevanju zakonodaje držav članic o prometnih davkih – Skupni sistem davka na dodano vrednost: enotna osnova za odmero (UL L 145, str. 1, v nadaljevanju: Šesta direktiva).

2        Ta predlog je bil vložen v okviru spora med Stadt Sundern (občina Sundern) in Finanzamtom Arnsberg (v nadaljevanju: Finanzamt) glede uporabe skupne kmetijske pavšalne ureditve, določene v omenjenem členu, za dajanje lovišč v najem v okviru občinskega gozdarskega podjetja.

 Pravni okvir

 Skupnostna ureditev

3        Člen 25 Šeste direktive z naslovom „Skupna pavšalna ureditev za kmete“ določa:

„1. Če bi uporaba splošne ureditve davka na dodano vrednost ali poenostavljene ureditve iz člena 24 za kmete povzročila težave, lahko države članice za kmete uporabijo pavšalno ureditev za nadomestitev davka na dodano vrednost, obračunanega pri nakupih blaga in storitev, ki jih opravijo kmetje pavšalisti v skladu s tem členom.

2. Pomen izrazov, uporabljenih v tem členu:

–        ‚kmet‘: davčni zavezanec, ki opravlja svojo dejavnost v enem od spodaj opredeljenih podjetij,

–        ‚kmetijsko, gozdarsko ali ribiško podjetje‘: podjetje, ki ga kot tako priznava posamezna država članica v okviru proizvodnih dejavnosti iz Priloge A,

–        ‚kmet pavšalist‘: kmet, za katerega velja pavšalna ureditev iz odstavka 3 in nadaljnjih odstavkov,

–        ‚kmetijski proizvodi‘: blago, ki ga proizvede kmetijsko, gozdarsko ali ribiško podjetje v posamezni državi članici pri opravljanju dejavnosti iz Priloge A,

–        ‚kmetijska storitev‘: katera koli storitev iz Priloge B, ki jo opravi kmet s svojo delovno silo in/ali z opremo, ki jo sam upravlja in ki se običajno uporablja v kmetijskem, gozdarskem ali ribiškem podjetju,

[…]

5.      Pavšalni odstotki iz odstavka 3 se uporabijo na ceno brez davka […]. To nadomestilo izključuje vse druge oblike odbitkov.

[…]

9. Vsaka država članica lahko izvzame iz pavšalne ureditve določene kategorije kmetov in kmete, pri katerih uporaba splošne ureditve davka na dodano vrednost ali poenostavljena ureditev iz člena 24(1) ne bi povzročala administrativnih težav.

[…]“

4        Priloga B k tej direktivi, naslovljena „Seznam kmetijskih storitev“, določa:

„Opravljanje kmetijskih storitev, ki so običajno del kmetijske proizvodnje, se šteje za opravljanje kmetijskih storitev, sem spadajo zlasti:

[…]

–        dajanje opreme, ki se običajno uporablja v kmetijskih, gozdarskih ali ribiških podjetjih, v najem za uporabo v kmetijstvu,

[…]“

 Nacionalna ureditev

5        Člen 2 zakona o prometnem davku (Umsatzsteuergesetz, v nadaljevanju: UStG), kot je veljal med nastankom dejstev v sporu o glavni stvari, določa:

„1.      Podjetnik je tisti, ki neodvisno izvaja obrtno, gospodarsko ali poklicno dejavnost. Podjetje zajema vse obrtne, gospodarske ali poklicne dejavnosti podjetnika. […]

[…]

3.      Pravne osebe javnega prava obrtne, gospodarske ali poklicne dejavnosti opravljajo samo v okviru svojih ustanov obrtne ali gospodarske narave (člen 1(1), točka 6, in člen 4 Körperschaftsteuergesetza) in svojih kmetijskih ali gozdarskih podjetij.“

6        Člen 24 UStG določa:

„1.      Za transakcije kmetijskega in gozdarskega podjetja se davek brez vpliva na drugi, tretji in četrti stavek določi tako:

1.      za dobavo proizvodov gozdarskega podjetja, z