Danes je 29.3.2024

Input:

Davčni zavezanec, ki svoje terjatve ni prijavil v stečajnem postopku, začetem zoper dolžnika (C-146/19)

11.6.2020, Vir: InfoCuria - Sodna praksa SodiščaČas branja: 22 minut

SODBA SODIŠČA (sedmi senat)

z dne 11. junija 2020 (jezik postopka: slovenščina)

„Predhodno odločanje – Obdavčenje – Davek na dodano vrednost (DDV) – Direktiva 2006/112/ES – Člena 90 in 273 – Davčna osnova – Zmanjšanje – Zavrnitev – Neplačilo – Davčni zavezanec, ki svoje terjatve ni prijavil v stečajnem postopku, začetem zoper dolžnika – Načeli davčne nevtralnosti in sorazmernosti – Neposredni učinek“

V zadevi C‑146/19,

katere predmet je predlog za sprejetje predhodne odločbe na podlagi člena 267 PDEU, ki ga je vložilo Vrhovno sodišče (Slovenija) z odločbo z dne 30. januarja 2019, ki je na Sodišče prispela 21. februarja 2019, v postopku

SCT d.d., v stečaju,

proti

Republiki Sloveniji,

SODIŠČE (sedmi senat),

v sestavi P. G. Xuereb, predsednik senata, T. von Danwitz in A. Kumin (poročevalec), sodnika,

generalni pravobranilec: M. Szpunar,

sodni tajnik: M. Longar, administrator,

na podlagi pisnega postopka in obravnave z dne 26. februarja 2020,

ob upoštevanju stališč, ki so jih predložili:

–        za SCT d.d., v stečaju, S. Pušenjak, odvetnica,

–        za slovensko vlado T. Mihelič Žitko in V. Klemenc, agentki,

–        za češko vlado M. Smolek, O. Serdula in J. Vláčil, agenti,

–        za italijansko vlado G. Palmieri, agentka, skupaj z G. Galluzzo, avvocato dello Stato,

–        za Evropsko komisijo N. Gossement in M. Kocjan, agentki,

na podlagi sklepa, sprejetega po opredelitvi generalnega pravobranilca, da bo v zadevi razsojeno brez sklepnih predlogov,

izreka naslednjo

Sodbo

1        Predlog za sprejetje predhodne odločbe se nanaša na razlago člena 90 Direktive Sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost (UL 2006, L 347, str. 1, v nadaljevanju: Direktiva o DDV).

2        Ta predlog je bil vložen v okviru spora med SCT d.d., družbo v stečaju, in Republiko Slovenijo glede zavrnitve, da se družbi SCT odobri popravek zneska plačanega davka na dodano vrednost (DDV) v zvezi z neizterjanimi terjatvami, ker ta družba teh terjatev ni prijavila v stečajnih postopkih, začetih zoper dolžnika.

 Pravni okvir

 Pravo Unije

3        Člen 90 Direktive o DDV določa:

„1.      Pri preklicu naročila, zavrnitvi ali celotnem ali delnem neplačilu ali znižanju cene po dobavi se davčna osnova ustrezno zmanjša pod pogoji, ki jih določijo države članice.

2.      Države članice lahko odstopajo od odstavka 1 v primeru celotnega ali delnega neplačila.“

4        Člen 273 te direktive določa:

„Države članice lahko določijo še druge obveznosti, za katere menijo, da so potrebne za pravilno pobiranje DDV in za preprečevanje utaj, ob upoštevanju zahteve po enakem obravnavanju domačih transakcij in transakcij, ki jih opravljajo davčni zavezanci med državami članicami, pod pogojem, da takšne obveznosti v trgovini med državami članicami ne zahtevajo formalnosti pri prehodu meja.

Možnost, ki je predvidena v prvem pododstavku, se ne more uporabljati za nalaganje dodatnih obveznosti v zvezi z izdajanjem računov, ki jih je več, kot je določeno v poglavju 3.“

 Slovensko pravo

5        Člen 39, od (2) do (4), Zakona o davku na dodano vrednost (v nadaljevanju: ZDDV-1) določa:

„2.      Pri preklicu naročila, vračilu ali znižanju cene po opravljeni dobavi se davčna osnova ustrezno zmanjša. Davčni zavezanec lahko popravi (zmanjša) znesek obračunanega DDV, če pisno obvesti kupca o znesku DDV, za katerega kupec nima pravice do odbitka.

3.      Davčni zavezanec lahko tudi popravi (zmanjša) znesek obračunanega DDV, če na podlagi pravnomočnega sklepa sodišča o zaključenem stečajnem postopku ali o uspešno zaključenem postopku prisilne poravnave ni bil poplačan oziroma ni bil poplačan v celoti. Na enak način lahko ravna tudi davčni zavezanec, ki pridobi pravnomočni sklep sodišča o ustavitvi izvršilnega postopka oziroma drugo listino, iz katere je razvidno, da v zaključenem izvršilnem postopku ni bil poplačan oziroma ni bil poplačan v celoti, ter davčni zavezanec, ki ni bil poplačan oziroma ni bil poplačan v celoti, ker je bil dolžnik izbrisan iz sodnega registra oziroma drugih ustreznih registrov ali predpisanih evidenc. Če davčni zavezanec naknadno prejme plačilo ali delno plačilo za opravljeno dobavo blaga oziroma storitev, v zvezi s katero je uveljavil popravek davčne osnove v skladu s tem odstavkom, mora od prejetega zneska obračunati DDV.

4.      Ne glede na prejšnji odstavek lahko davčni zavezanec popravi (zmanjša) znesek obračunanega in neplačanega DDV od vseh priznanih terjatev, ki jih je prijavil v postopku prisilne poravnave oziroma stečajnem postopku.“

6        Člen 296 Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju: ZFPPIPP) določa:

„1.      Upniki morajo v stečajnem postopku prijaviti vse svoje terjatve do stečajnega dolžnika, ki so nastale do začetka stečajnega postopka, razen tistih, za katere zakon določa, da se ne prijavijo.

[…]

5.      Če upnik zamudi rok za prijavo terjatve iz prvega […] odstavka tega člena, njegova terjatev v razmerju do stečajnega dolžnika preneha in sodišče zavrže prepozno prijavo terjatve.

[…]“

 Spor o glavni stvari in vprašanja za predhodno odločanje

7        Družba SCT je za davčno obdobje april 2014 naredila popravek obračunanega DDV v višini 272.471 EUR v zvezi z neplačanimi terjatvami, ki jih je imela do dveh družb, zoper kateri se je junija 2013 pravnomočno končal stečajni postopek.

8        Pristojni davčni organ je v okviru nadzora ugotovil, da družba SCT teh terjatev v zadevnih stečajnih postopkih ni prijavila in da so v skladu s členom 296 ZFPPIPP navedene terjatve prenehale. Na podlagi tega je ugotovil, da pogoji za odobritev zmanjšanja DDV niso izpolnjeni.

9        V okviru pritožbe družbe SCT je bilo potrjeno, da iz člena 39(3) ZDDV-1 izhaja, da je davčni zavezanec na podlagi pravnomočnega sklepa o zaključenem stečajnem postopku upravičen popraviti znesek obračunanega DDV samo, če je terjatev do stečajnega dolžnika prijavil. Davčni zavezanec naj bi s to prijavo tudi izkazal, da terjatev še vedno obstaja, kar naj bi bilo še zlasti pomembno, kadar gre – kot v obravnavanem primeru – za terjatve do oseb, povezanih z davčnim zavezancem.

10      Prvostopenjsko upravno sodišče, pri katerem je družba SCT vložila tožbo, je odločbi davčne uprave potrdilo. V zvezi s tem se je oprlo na člen 90 Direktive o DDV. Navedeno sodišče je menilo, da odstavek 1 tega člena sicer določa, da se pri neplačilu po dobavi davčna osnova ustrezno zmanjša, vendar da odstavek 2 navedenega člena državam članicam omogoča, da od tega odstopajo. Slovenski zakonodajalec naj bi uporabil ravno to možnost odstopanja.

11      Družba SCT v reviziji, ki jo je vložila pri Vrhovnem sodišču (Slovenija), trdi, da člen 39(3) ZDDV-1 ni odstop od obveznosti, določenih v členu 90(1) Direktive o DDV, ampak določa le pogoje, ki morajo biti izpolnjeni za zmanjšanje davčne osnove. Tako naj pri navedenem členu 39(3) ne bi šlo za uporabo člena 90(2) te direktive.

12      Vrhovno sodišče pojasnjuje, da člen 39(2) ZDDV-1, v katerem so našteti primeri, v katerih se davčna osnova za DDV zmanjša, ne vključuje primerov neplačila. Iz tega naj bi izhajalo, da je slovenski zakonodajalec uporabil člen 90(2) Direktive o DDV in tako za te