DAVEK NA DODANO VREDNOST - RAČUNI, Podrobnejši opis (9. izdaja, maj 2026)

15.5.2026, Vir: FURSČas branja: 90 minut

1.0 RAČUNI

Za namene Zakona o davku na dodano vrednost – ZDDV-1 so računi vsi dokumenti na papirju ali v elektronski obliki, ki izpolnjujejo pogoje iz 80.a do 84.a člena tega zakona. Kot račun se šteje tudi vsak dokument oziroma sporočilo, ki spreminja prvoten račun in se nanj nedvoumno nanaša.

2.0 IZDAJA RAČUNOV

2.1 Pravila za izdajanje računov

Osnovno pravilo je, da pravila za izdajo računov določi država članica, v kateri se opravi dobava (prvi odstavek 80.a člena ZDDV-1).

Obstajata dve izjemi od osnovnega pravila, in sicer za:

• Čezmejne dobave, za katere velja obrnjena davčna obveznost iz tretjega in četrtega odstavka ter 3. točke prvega odstavka 76. člena ZDDV-1 (drugi odstavek 80.a člena ZDDV-1). Če v teh primerih izda račun prejemnik (samofakturiranje), se upošteva osnovno pravilo.
• Za dobave, ki se obdavčijo zunaj EU (tretji odstavek 80.a člena ZDDV-1).

V teh primerih se uporabljajo pravila o izdajanju računov, ki veljajo v državi članici, v kateri ima dobavitelj sedež ali stalno poslovno enoto, iz katere je dobava opravljena, ali stalno ali običajno prebivališče.

Če dobavitelj uporablja eno od posebnih ureditev iz 6. podpoglavja XI. poglavja ZDDV-1, se za izdajanje računov glede dobav blaga in storitev, ki so zajete v teh posebnih ureditvah, uporabljajo pravila po ZDDV-1. Več glede teh pravil in izdaje računov po posebnih ureditvah VEM je pojasnjeno v podrobnejšem opisu Posebne ureditve VEM – OSS. 

V Tabeli 1 so navedena pravila za izdajanje računov za dobave blaga, v kateri je treba upoštevati, da je:

• država A Slovenija,
• država B druga država članica,
• država C tretja država članica.

Tabela 1: Pravila za izdajanje računov – dobave blaga

 

Vrsta dobave	Država članica ali država dobavitelja	Država članica ali država prejemnika	Gibanje blaga	Država članica ali država obdavčitve	Država članica, katere pravila veljajo	Določba 80.a člena  ZDDV-1
Domača dobava blaga	A	A	v A	A	A	prvi odstavek
Oproščena dobava znotraj Unije	A	B	A do B	A	A	prvi odstavek
Oproščena dobava znotraj Unije s samofakturiranjem	A	B	A do B	A	A	prvi odstavek
Vrsta dobave	Država članica ali država dobavitelja	Država članica ali država prejemnika	Gibanje blaga	Država članica ali država obdavčitve	Država članica, katere pravila veljajo	Določba 80.a člena  ZDDV-1
Prodaja na daljavo (presežen prag v drugi državi članici)[1]	A	B	A do B	B	B	prvi odstavek 219.a člena Direktive Sveta 2006/112/ES
Čezmejna dobava fizičnim osebam (pod pragom za prodajo na daljavo)1	A	B	A do B	A	A	prvi odstavek
Drugi člen v verigi tristranske dobave znotraj Unije	A	C	B do C	C	A	Drugi odstavek 219.a člena Direktive Sveta 2006/112/ES
Prejemnik, zavezan plačilu DDV v skladu s tretjim odstavkom 76. člena ZDDV-1	B	A	v A	A	B	drugi odstavek
Prejemnik, zavezan plačilu DDV v skladu s tretjim odstavkom 76. člena ZDDV-1	Tretja država,	A	v A	A	A	prvi odstavek
Čezmejna dobava plina ali električne energije (preprodajalec)	A	B	A do B	B	A	drugi odstavek
Izvoz	A	Tretja država	A do tretje države	A	A	prvi odstavek
Dobava zunaj Unije	A	Tretja država	V tretji državi	Zunaj Unije	A	tretji odstavek
Uvoz	Tretja država	A	Tretja država do A	Zunaj Unije	Zunaj Unije	veljajo pravila tretje države

V Tabeli 2 so navedena pravila za izdajanje računov za opravljanje storitev, v kateri je treba upoštevati, da je država A Slovenija, država B druga država članica in država C tretja država članica.

 

Tabela 2: Pravila za izdajanje računov – opravljanje storitev

 

Vrsta dobave	Določba ZDDV-1 za uporabo pravila o kraju opravljanja storitev in plačniku DDV	Država članica dobavitelja	Država članica ali država prejem-nika	Država članica ali država ob- davčitve	Država članica, katere pravila veljajo	Določba 80.a člena ZDDV-1
Splošno opravljanje storitev med davčnimi zavezanci	25. člen	A	A	A	A	prvi odstavek
Čezmejno opravljanje storitev med podjetji	25. člen in 3. točka prvega odstavka 76. člena	A	B	B	A	drugi odstavek 219.a člena Direktive Sveta 2006/112/ES
Čezmejno opravljanje storitev med podjetji in izdaja računa s strani prejemnika	25. člen, 3. točka prvega odstavka 76. člena in tretji odstavek 81. člena	B	A	A	A	prvi odstavek
Splošno opravljanje storitev med davčnimi zavezanci in potrošniki1	25. člen	A	B	A	A	prvi odstavek
Storitve v zvezi z nepremičninami, premoženje v državi članici C, brez obrnjene davčne obveznosti1	27. člen	A	B	C	C	prvi odstavek 219.a člena Direktive Sveta 2006/112/ES
Storitve med davčnimi zavezanci za prejemnika zunaj Unije	25. člen	A	Tretja država	Tretja država	A	tretji odstavek
Nekatere storitve med davčnimi zavezanci in potrošniki1	30.d člen	A	Tretja država	Tretja država	A	tretji odstavek

 

2.2 Obveznost izdajanja računov

Vsak davčni zavezanec mora zagotoviti, da je izdan račun za opravljeno dobavo. Račun izda davčni zavezanec, ki je opravil dobavo, lahko pa ga v njegovem imenu in za njegov račun izda tudi prejemnik (samofakturiranje) ali tretja oseba[2].

Davčni zavezanec mora zagotoviti, da je izdan račun za:

• dobave blaga in storitev, ki jih je opravil drugemu davčnemu zavezancu ali pravni osebi, ki ni davčni zavezanec;
• dobave blaga na daljavo;
• vsako predplačilo, ki ga prejme od davčnega zavezanca ali pravne osebe, ki ni davčni zavezanec, preden je opravljena katera od prej navedenih dobav blaga;
• vsako predplačilo za storitve, ki ga prejme od drugega davčnega zavezanca ali pravne osebe, ki ni davčni zavezanec, preden so storitve dokončane;
• oproščene dobave blaga v druge države članice, opravljene pod pogoji iz 46. člena ZDDV-1 (tudi za prenose blaga in vse dobave novih prevoznih sredstev);
• druge dobave blaga in storitev, opravljene na ozemlju Slovenije (npr. dobave končnim potrošnikom).

Za nekatere dobave so določene izjeme od obveznosti izdajanja računov. Več o tem v podpoglavju 2.3.

Po DDV zakonodaji je določen rok za izdajo računa za dobave blaga, opravljene v drugo državo članico pod pogoji iz 46. člena ZDDV-1, in za opravljene storitve, za katere je DDV dolžan plačati prejemnik storitev v skladu s 196. členom Direktive Sveta 2006/112/ES, in sicer najkasneje 15. dan v mesecu, ki sledi mesecu, v katerem nastane obdavčljivi dogodek.

Davčni zavezanec pa mora izdati račun tudi za predplačilo, ki ga prejme od drugega davčnega zavezanca ali pravne osebe, ki ni davčni zavezanec, pred opravljeno dobavo (glej podpoglavje 2.2.2).

2.2.1 Samofakturiranje

Račun lahko izda kupec blaga ali naročnik storitev za njemu opravljeno dobavo blaga ali storitev, ki mu jo je davčni zavezanec dobavil, le v primeru:

• če se obe stranki o tem predhodno dogovorita in
• če se še posebej dogovorita o načinu sprejema vsakega računa s strani davčnega zavezanca, ki dobavlja blago ali opravlja storitve.

Davčni zavezanec dobavitelj in kupec blaga ali naročnik storitev, ki izda račun v imenu in za račun davčnega zavezanca dobavitelja, določita pogoje in podrobnosti predhodnega dogovora ter postopek sprejema vsakega računa. Če pogodba za opravljeno dobavo blaga oziroma storitev vsebuje vse podrobnosti, poseben dogovor ni potreben. Na zahtevo davčnega organa  morata dokazati obstoj predhodnega dogovora. Vsebina predhodnega dogovora po DDV zakonodaji podrobneje sicer ni določena.

Pri odkupu vračljive embalaže je račun lahko izdan v imenu in za račun uporabnika, identificiranega za namene DDV, brez predhodno sklenjenega dogovora.

Kupec blaga ali naročnik storitev mora na računu navesti, da ga izdaja v imenu in za račun davčnega zavezanca, ki mu je dobavil blago ali opravil storitev. 

2.2.2 Predplačila

Davčni zavezanec mora izdati račun tudi za predplačilo[3], ki ga prejme:

• od drugega davčnega zavezanca ali pravne osebe, ki ni davčni zavezanec, preden je opravljena dobava blaga ali preden so storitve dokončane,
• od osebe, ki ni davčni zavezanec, preden ji je opravljena prodaja blaga na daljavo znotraj Unije, razen če davčni zavezanec uporablja posebno unijsko ureditev VEM[4].

Če davčni zavezanec še ni izdal računa za prejeto predplačilo, vendar je do roka za predložitev obračuna DDV za davčno obdobje, v katerem je prejel predplačilo, izdal račun za opravljeno dobavo blaga ali storitev, mu ni treba izdati računa za predplačilo.

Če davčni zavezanec prejme predplačilo za dobavo blaga, od katere obračunava in plačuje DDV od dosežene razlike v ceni, na računu za prejeto predplačilo obračuna DDV od davčne osnove, ki je enaka razliki med prodajno ceno, ki jo bo zaračunal za navedeno blago, in nabavno ceno tega blaga (kalkulativna razlika v ceni).

Ob dobavi blaga oziroma storitev mora davčni zavezanec v računu, v katerem obračuna dobavo blaga oziroma storitve, od obračunanega DDV po tem računu odšteti DDV, obračunan od predplačil. Na tem računu navede tudi številko izdanega računa za prejeto predplačilo.

2.3 Izjeme od obveznost izdajanja računov

Obveznost izdajanja računov se ne nanaša[5]:

1. za dobave blaga in storitev v okviru osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti (v nadaljevanju OKGD), kot jo določajo predpisi o dohodnini, ob pogoju, da tako dobavo:

a) opravi davčni zavezanec, ki ni identificiran za namene DDV (oproščen po prvem odstavku 94.k člena ZDDV-1) in je iz OKGD obdavčen pavšalno po katastrskem dohodku, torej dohodek iz OKGD ne ugotavlja na podlagi dejanskih prihodkov in odhodkov ali dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov in

b) opravi jo neposredno končnemu potrošniku (npr. neposredna prodaja na domu, prodaja od vrat do vrat, neposredna prodaja na premičnih stojnicah, na tržnicah, prodaja prek avtomatov) ali za lastno rabo v okviru kmečkega gospodinjstva davčnega zavezanca;

c) gre za dobave blaga in storitev v okviru OKGD davčnega zavezanca.

 

Davčni zavezanec mora na prodajnem mestu na vidnem mestu objaviti obvestilo:

• s seznamom dobav kmetijskih in gozdarskih pridelkov, ki jih dobavljajo, ter
• navedbo, da gre za dobave v okviru osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti zavezanca, za katere velja izjema od obveznosti izdajanja računov po 81.a členu ZDDV-1.

2. Za nekatere točno določene prodaje, če davčni zavezanec zagotavlja podatke o prodaji s popisom začetnih in končnih zalog, ki ga opravi najmanj enkrat mesečno, in sicer za prodajo:

• vozovnic in kart v potniškem prometu (vlak, avtobus, žičnice);
• znamk, vrednotnic in obrazcev v poštnem prometu;
• vplačil za udeležbo v igrah na srečo, če se te izvajajo v skladu z zakonom, ki ureja igre na srečo;
• periodičnega tiska;
• na prodajo iz avtomatov (blaga in storitev[6]);
• na prodajo kartic s kodo za polnjenje predplačniških sistemov mobilnih operaterjev iz bankomatov, GSM-omrežja ter interneta;
• na prodajo žetonov iz menjalnih avtomatov in promet storitev na teletočkah.

 

Podatke o prodaji storitev mora davčni zavezanec zagotoviti s popisom obsega prodaje najmanj enkrat mesečno.

Za izjemo od obveznosti izdajanja računov za prodajo blaga in storitev prek avtomatov morajo davčni zavezanci (tako identificirani za namene DDV kot tudi mali davčni zavezanci) od 1. januarja 2026 dalje podatke o prodaji storitev preko avtomatov zagotavljali s sporočanjem podatkov o prodaji davčnemu organu v skladu z zakonom, ki ureja davčno potrjevanje računov. Prej navedena obveznost sporočanja podatkov o prodaji blaga/storitev prek avtomatov davčnemu organu pa ni določena za davčne zavezance, ki za prodajo blaga/storitev prek avtomatov izdajo davčno potrjene račune. Več o tem je pojasnjeno v podrobnejšem opisu Davčne blagajne in davčno potrjevanje računov (poglavje 9.9 Prodaja blaga in storitev prek avtomata – velja od 1. 1. 2026).

3. Za zavarovalne in pozavarovalne storitve ter finančne storitve, če so te storitve opravljene davčnemu zavezancu v drugi državi članici ob pogoju, da so v tej drugi državi članici tudi oproščene plačila DDV.

4. Za oproščene finančne storitve (iz 4. točke 44. člena ZDDV-1), za katere se dokumenti izdajajo množično, če so opravljene na ozemlju Republike Slovenije ali se opravijo zunaj Unije, če davčni zavezanec prejemniku oziroma naročniku storitev za opravljene oproščene finančne storitve, potem ko so opravljene, izda drug dokument (na primer obračun, instrument plačilnega prometa, izpisek, obvestilo), iz katerega morata biti razvidna višina zaračunane storitve in navedba, da DDV ni obračunan v skladu z relevantno določbo 4. točke 44. člena ZDDV-1. Podatke o oproščenem prometu mora davčni zavezanec zagotoviti v svojem knjigovodstvu s popisom opravljenih oproščenih finančnih storitev po posameznih vrstah oproščenih finančnih prihodkov (ali terjatev) od prodaje blaga oziroma storitev.

5. Za dobave blaga in storitev osebam, ki niso davčni zavezanci (fizičnim osebam – končnim potrošnikom, ki ne opravljajo dejavnosti), če vrednost obdavčljivih (obdavčenih in oproščenih) dobav v tekočem koledarskem letu ne preseže oziroma ni verjetno, da bo presegla znesek 5.000 eurov, pod pogojem, da tako dobavo opravijo:

• nepridobitne organizacije iz 11. točke prvega odstavka 42. člena ZDDV-1 ali
• drugi davčni zavezanci (osebe, ki niso osebe javnega prava, na primer društva), ob pogoju, da kumulativno izpolnjujejo pogoje:

a) njihov cilj ni doseganje dobička, če pa dobiček vseeno dosežejo, ga ne smejo razdeliti, temveč ga morajo nameniti za nadaljnje opravljanje ali izboljšanje storitev;

b) jih upravljajo in vodijo večinoma prostovoljci, ki sami ali preko drugih oseb niso posredno ali neposredno udeleženi v rezultatih teh dejavnosti;

c) zaračunavajo cene, ki jih odobrijo pristojni organi, ali cene, ki niso višje od takšnih odobrenih cen, ali za dobave, za katere ni potrebna odobritev cen, cene, ki so nižje, kot jih za podobne dobave zaračunavajo davčni zavezanci, ki obračunavajo DDV.

Podatke o dobavah blaga in storitev mora davčni zavezanec zagotoviti v svojem knjigovodstvu.

6. Nepridobitne organizacije oziroma društva, ki bodo s svojimi dobavami blaga in storitev presegla prag 5.000 evrov obdavčljivih dobav, bodo lahko pod določenimi pogoji upravičena do izjeme od obveznosti izdajanja računov za določene dobave. Tako je izjema od obveznosti izdajanja računov dodatno predvidena za dobave blaga in storitev v zvezi z dogodki za zbiranje denarnih sredstev, pod pogojem, da tako dobavo:

• opravijo osebe:

a) katerih dejavnosti so oproščene plačila DDV v skladu s 1., 6., 7., 8., 11., 12. ali 13. točko prvega odstavka 42. člena ZDDV-1 (bolnišnice, socialno varstveni zavodi, vključno z domovi za starejše, vrtci, šole, nepridobitne organizacije iz točke a), nepridobitne organizacije v zvezi s storitvami, povezanimi s športom in kulturne organizacije v zvezi s kulturnimi storitvami),

b) ki izpolnjujejo pogoje iz 43. člena ZDDV-1,

• dogodek organizirajo priložnostno ter izključno v svojo lastno korist in
• ni verjetno, da taka oprostitev vodi k izkrivljanju konkurence.

 

Kljub določeni izjemi od obveznosti izdajanja računov, davčni zavezanec za te dobave lahko izda račun, na katerem pa mora navesti vse podatke, ki so določeni kot obvezni podatki na računu (glej podpoglavje 3.0.).

3.0 OBVEZNI PODATKI NA RAČUNU

V tem poglavju je pojasnjeno, katere podatke mora davčni zavezanec navesti na računu oziroma kateri podatki so po DDV zakonodaji določeni kot obvezni podatki na računu. Seveda pa mora davčni zavezanec pri navajanju podatkov na računu upoštevati tudi drugo zakonodajo[7] in druge predpise. 

Znesek na računu je lahko izkazan v kateri koli valuti, s tem da mora davčni zavezanec znesek DDV, ki ga je treba plačati ali popraviti, izraziti v eurih. Znesek DDV na računu mora biti izkazan v eurih in centih.

3.1 Račun, ki ga izda davčni zavezanec, identificiran za namene DDV

Davčni zavezanec, identificiran za namene DDV, izda račun s podatki po 82. členu ZDDV-1, ob izpolnjevanju pogojev za izdajo poenostavljenega računa pa lahko izda poenostavljeni račun s podatki po 83. členu tega zakona.

Davčni zavezanec, ki na ozemlju Slovenije opravi več posameznih dobav blaga ali storitev, lahko izda skupni račun, če obveznost obračuna DDV za dobavljeno blago ali opravljene storitve, navedena v skupnem računu, nastane v istem davčnem obdobju.

Na računu mora davčni zavezanec, identificiran za namene DDV, v skladu z 82. členom ZDDV-1 navesti (najmanj) naslednje podatke:

1. datum izdaje računa;
2. zaporedno številko, ki omogoča identifikacijo računa;
3. identifikacijsko številko za DDV, pod katero je davčni zavezanec dobavil blago ali storitev;
4. identifikacijsko številko za DDV kupca oziroma naročnika, pod katero je kupec ali naročnik prejel dobavo blaga ali storitev, za katero je dolžan plačati DDV, ali je prejel dobavo blaga v skladu s 46. členom tega zakona;
5. ime in naslov davčnega zavezanca in njegovega kupca ali naročnika;
6. količino in vrsto dobavljenega blaga oziroma obseg in vrsto opravljenih storitev;
7. datum, ko je bila opravljena dobava blaga, ali datum, ko je bila storitev opravljena oziroma končana, ali datum, ko je bilo opravljeno, če se ta datum lahko določi in je različen od datuma izdaje računa;
8. davčno osnovo, od katere se obračuna DDV po posamezni stopnji oziroma na katero se nanaša oprostitev, ceno na enoto brez DDV ter kakršna koli znižanja cen in popuste, ki niso vključeni v ceno na enoto;
9. stopnjo DDV;
10. znesek DDV, razen v primerih, kjer se uporablja posebna ureditev, za katero ta zakon ta podatek izključuje;
11. v primeru izdaje računa s strani kupca blaga ali naročnika storitev v imenu in za račun davčnega zavezanca navedbo »Samofakturiranje«;
12. v primeru oprostitve DDV veljavno določbo Direktive Sveta 2006/112/ES ali ustrezni člen ZDDV-1 ali drugo sklicevanje, ki kaže na to, da je dobava blaga ali storitev oproščena DDV;
13. v primeru, če je plačnik DDV kupec blaga ali naročnik storitve, navedbo »Obrnjena davčna obveznost«;
14. v primeru dobave novega prevoznega sredstva, opravljene v skladu s pogoji iz 1. in 2. točke 46. člena ZDDV-1, značilnosti, kot so opredeljene v tretjem odstavku 3. člena tega zakona (glej podpoglavje 3.5);
15. v primeru uporabe posebne ureditve za potovalne agencije navedbo »Posebna ureditev – Potovalne agencije«;
16. v primeru uporabe ene od posebnih ureditev za rabljeno blago, umetniške predmete, zbirke in starine navedbo »Posebna ureditev – rabljeno blago«, »Posebna ureditev – umetniški predmeti« ali »Posebna ureditev – zbirke in starine«;
17. če je oseba, ki je dolžna plačati DDV, davčni zastopnik za namene drugega odstavka 76. člena tega zakona, identifikacijsko številko za DDV davčnega zastopnika, skupaj z njegovim imenom in naslovom;
18. V primeru uporabe posebne ureditve obračunavanja DDV po plačani realizaciji navedbo »Posebna ureditev – Plačana realizacija«.

Če se račun nanaša na več vrst blaga oziroma storitev, se lahko vrednosti brez DDV, ki se nanašajo na blago oziroma storitve, ki so obdavčene z enako stopnjo DDV, seštejejo, od seštevka pa se obračuna DDV po predpisani davčni stopnji.

Davčni zavezanec, ki v drugi državi članici, v kateri je treba plačati DDV, nima sedeža ali njegova poslovna enota v tej državi članici ne sodeluje pri dobavi v smislu 192.a člena Direktive Sveta 2006/112/ES, opravi pa dobavo blaga ali storitev prejemniku, ki je dolžan plačati DDV, na računu namesto vseh podatkov iz zgoraj navedene 8., 9. in 10. točke navede le davčno osnovo.

3.2 Poenostavljeni računi

I. Davčni zavezanec s sedežem, stalnim ali običajnim prebivališčem v Sloveniji, identificiran za namene DDV v Sloveniji, lahko izda poenostavljeni račun za opravljeno dobavo blaga ali storitev na ozemlju Slovenije, v skladu s 83. členom, in sicer za dobave:

1. končnim potrošnikom (ne glede na znesek);
2. drugemu davčnemu zavezancu ali pravni osebi, ki ni davčni zavezanec, ali predplačilo za to dobavo, če znesek na računu, brez DDV, ni višji od 100 eurov;
3. če se izda dokument oziroma sporočilo, ki spreminja prvoten račun.

Na poenostavljenem računu davčni zavezanec navede najmanj naslednje podatke:

1. datum izdaje računa;
2. zaporedno številko, ki omogoča identifikacijo računa;
3. ime in naslov davčnega zavezanca in identifikacijsko številko za DDV, pod katero je opravil dobavo blaga ali storitev;
4. količino in vrsto dobavljenega blaga oziroma obseg in vrsto opravljenih storitev;
5. znesek DDV, ki se plača, ali informacije, ki so potrebne za njegov izračun;
6. jasno in nedvoumno navedbo o prvotnem računu in konkretnih podrobnosti, ki so spremenjene, če je račun dokument, ki spreminja prvoten račun in se nanj nedvoumno nanaša.

Davčni zavezanec na poenostavljenem računu lahko podatke iz 4. točke prejšnjega odstavka zagotovi tako, da navede opis skupine blaga oziroma storitev na način, ki omogoča kupcu blaga oziroma storitev, da preveri pravilnost zaračunanega zneska glede na količino in vrsto dobavljenega blaga oziroma vrsto opravljenih storitev.

Poleg prej navedenih podatkov mora davčni zavezanec na poenostavljenem računu:

• če opravlja dobavo blaga ali storitev po različnih davčnih stopnjah, znesek DDV izkazati ločeno po davčnih stopnjah;
• če opravi dobavo blaga oziroma storitev davčnemu zavezancu, ki takšen račun potrebuje za uveljavljanje odbitka DDV, na računu navesti še ime in naslov svojega kupca ali naročnika;
• če opravi dobavo blaga oziroma storitev v skladu s 76.a členom ZDDV-1 navesti, da gre za obrnjeno davčno obveznost;
• če opravi dobavo blaga oziroma storitev, za katero je predpisana oprostitev plačila DDV, na računu navesti veljavno določbo Direktive Sveta 2006/112/ES ali ustrezni člen tega zakona oziroma drugo sklicevanje, ki kaže na to, da je dobava blaga ali storitev oproščena DDV;
• davčni zavezanec, ki uporablja posebno ureditev obračunavanja DDV po plačani realizaciji, mora na izdanem poenostavljenem računu navesti »Posebna ureditev -plačana realizacija«.

Prejemnik blaga oziroma storitev, ki ni zavezanec za DDV, lahko zahteva, da mu davčni zavezanec izda račun s podatki, kot so navedeni v podpoglavju 3.1, če prejemnik potrebuje tak račun zaradi uveljavljanja ugodnosti v skladu s tem zakonom (na primer za uveljavljanje oprostitve v okviru diplomatskih in konzularnih odnosov).

Davčni zavezanec ne sme izdati poenostavljenega računa za dobave blaga ali storitev, ki jih opravi v drugo državo članico, v kateri je treba plačati DDV, ali njegova poslovna enota v tej državi članici ne sodeluje pri dobavi v smislu 192.a člena Direktive Sveta 2006/112/ES, in je oseba, ki je dolžna plačati DDV, oseba, kateri je bilo blago dobavljeno oziroma storitev opravljena.

II. Davčni zavezanec s sedežem, stalnim ali običajnim prebivališčem v drugi državi članici, ki je oproščen obračunavanja DDV za dobave, opravljene v Sloveniji ker:

• je identificiran za uporabo posebne ureditve za male davčne zavezance v skladu z 2. oddelkom 1. poglavja naslova Direktive Sveta  2006/112/ES v drugi državi članici in ima potrjeno uporabo individualne številke (EX številko) za oprostitev obračunavanja DDV od dobav blaga/storitev, ki jih opravi na ozemlju Slovenije[8],
• v predhodnem koledarskem letu ni presegel 60.000 evrov letnega prometa na ozemlju Slovenije in tega znesek prometa ne presega v tekočem koledarskem letu,

 

Izda poenostavljen račun za dobave blaga in storitev na ozemlju Slovenije, razen za dobave, za katere je določena izjema od obveznosti izdajanja računov.

Na poenostavljenem računu navede najmanj naslednje podatke:

1. datum izdaje računa;
2. zaporedno številko, ki omogoča identifikacijo računa;
3. ime in naslov davčnega zavezanca in posamično identifikacijsko številko za uporabo posebne ureditve za male davčne zavezance v skladu s tretjim odstavkom 284. člena Direktive Sveta 2006/112/ES, pod katero je opravil dobavo blaga ali storitev (tako imenovano EX številko);
4. količino in vrsto dobavljenega blaga oziroma obseg in vrsto opravljenih storitev;
5. Ker ta davčni zavezanec DDV na računu ne sme izkazovati, navede davčno osnovo;
6. jasno in nedvoumno navedbo o prvotnem računu in konkretnih podrobnosti, ki so spremenjene, če je račun dokument, ki spreminja prvoten račun in se nanj nedvoumno nanaša;
7. veljavno določbo Direktive Sveta 2006/112/ES ali ustrezen člen ZDDV-1 oz. drugo sklicevanje, ki kaže na to, da je dobava blaga ali storitev oproščena DDV. Tako davčni zavezanec na računu navede klavzulo »Oproščeno plačila DDV po drugem odstavku 94. člena ZDDV-1 ali »Oproščeno plačila DDV po drugem odstavku 284. člena Direktive  Sveta 2006/112/ES«.

Na poenostavljenem računu tak davčni zavezanec ne sme izkazovati DDV.

3.3 Predplačila

Na računu za predplačilo mora davčni zavezanec navesti najmanj podatke po 82. oziroma 83. členu ZDDV-1.

Račun, ki ga davčni zavezanec izda za prejeto predplačilo, mora vsebovati podatke o količini in vrsti blaga oziroma opis in obseg storitev, ki jih bo dobavil za prejeto predplačilo.

3.4 Poenostavljen račun, ki ga izda mali davčni zavezanec s sedežem, prebivališčem v Sloveniji

Mali davčni zavezanec (davčni zavezanec, ki je oproščen plačila DDV po prvem odstavku 94. členu ZDDV-1, ni identificiran za namene DDV), mora na računu navesti najmanj naslednje podatke:

- datum izdaje;

- zaporedno številko, ki omogoča identifikacijo računa;

- svojo firmo oziroma ime in sedež oziroma stalno prebivališče;

- svojo davčno številko (podatek obvezen po 35. členu ZDavP-2);

- prodajno ceno blaga oziroma storitve (brez DDV) in

- skupno vrednost prodanega blaga oziroma opravljene storitve (brez DDV).

Če davčni zavezanec iz prejšnjega odstavka izda račun drugemu davčnemu zavezancu, mora na računu navesti tudi podatek o količini in vrsti dobavljenega blaga oziroma obsegu in vrsti opravljenih storitev.

Če mali davčni zavezanec opravi dobavo blaga ali storitev, lahko na računu navede tudi ustrezni člen ZDDV-1 ali veljavno določbo Direktive Sveta 2006/112/ES ali drugo sklicevanje, ki kaže na to, da je dobava oproščena DDV. Zaradi lažjega evidentiranja računov in večje razumljivosti pa se priporoča, da se na računu navede klavzula »ni zavezanec za DDV« ali »Oproščeno plačila DDV po prvem odstavku 94. člena ZDDV-1« ali »Oproščeno plačila DDV po prvem odstavku 284. člena Direktive o DDV«.

Če mali davčni zavezanec, kmečko gospodinjstvo, ki je za dohodek iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti po zakonu, ki ureja dohodnino, obdavčen pavšalno po katastrskem dohodku, kljub izjemi od obveznosti izdaje računov za dobave, opravljene v okviru svoje osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti, izda račun, na računu navede podatke, navedene v tej točki podrobnejšega opisa in klavzulo »ni zavezanec za DDV« ali »Oproščeno plačila DDV po prvem odstavku 94.k člena ZDDV-1« ali »Oproščeno plačila DDV po prvem odstavku 284. člena Direktive o DDV« .

3.4.1 Račun, ki ga izda davčni zavezanec, ki je identificiran za DDV samo zaradi pridobitev in/ali čezmejnih storitev, za katere mora plačati DDV izključno prejemnik

Davčni zavezanec, ki je identificiran za namene DDV le zaradi pridobitev blaga znotraj Unije in/ali čezmejno opravljenih storitev, za katere mora v skladu s 196. členom Direktive o DDV plačati DDV izključno prejemnik, na računu, izdanim za ostale transakcije, za katere ni identificiran za namene DDV, navede podatke iz točke 3.4. tega podrobnejšega opisa.

Na računu za čezmejno opravljene storitve navede podatke iz točke 3.1. Na računu se v tem primeru navede klavzula »Obrnjena davčna obveznost, DDV ni obračunan po prvem odstavku 25. člena ZDDV-1« ali »Reverse Charge, VAT is not settled under Article 44 of Directive 2006/112/EC«.

3.5 Račun za dobavo novega prevoznega sredstva

Na računu, ki ga izda davčni zavezanec za dobavo novega prevoznega sredstva, mora pod vrsto dobavljenega blaga biti navedeno:

• znamka novega prevoznega sredstva;
• tip in model novega prevoznega sredstva;
• številka šasije kopenskega motornega vozila ali številko trupa plovila ali številko ogrodja zrakoplova;
• prostornina in moč motorja pri kopenskih motornih vozilih ali dolžina plovila ali vzletno težo zrakoplova;
• število prevoženih kilometrov pri kopenskem motornem vozilu ali število preplutih ur pri plovilu ali število preletenih ur pri zrakoplovu na dan izdaje računa.

Zgoraj navedene podatke mora na računu za dobavo novega prevoznega sredstva pod vrsto dobavljenega blaga navesti tudi vsaka oseba, ki priložnostno dobavi novo prevozno sredstvo, ki ga kupcu odpošlje ali odpelje prodajalec ali kupec ali druga oseba za njun račun na ozemlje Unije.

3.6 Račun za dobavo blaga oziroma storitve imetnika dovoljenja za pavšalno nadomestilo

Račun za opravljeno dobavo blaga oziroma storitve, ki jo kupcu (davčnemu zavezancu, identificiranemu za namene DDV) opravi imetnik dovoljenja za uveljavljanje pavšalnega nadomestila (kmet pavšalist) lahko izda kupec blaga oziroma naročnik storitve. Na računu mora navesti naslednje podatke:

- datum izdaje računa;

- zaporedno številko, pod katero vodi izdani račun;

- ime in naslov imetnika dovoljenja ter številko in datum dovoljenja za uveljavljanje pravice

do pavšalnega nadomestila;

- svoje ime in naslov ter svojo identifikacijsko številko za DDV;

- količino in vrsto dobavljenega blaga oziroma obseg in vrsto opravljenih storitev;

- datum opravljene dobave blaga oziroma storitve;

- osnovo oziroma vrednost, od katere se obračuna znesek pavšalnega nadomestila;

- stopnjo pavšalnega nadomestila (8%);

- znesek pavšalnega nadomestila.

Več glede uveljavljanja pavšalnega nadomestila je navedeno v podrobnejšem opisu Osnovna kmetijska in osnovna gozdarska dejavnost z vidika identifikacije za namene DDV ter pravica do uveljavljanja pavšalnega nadomestila.

3.7 Posebnosti glede podatkov, ki jih mora vsebovati račun za nekatere druge dobave

Če se zaračunavajo gradbene storitve ali se račun izda za oddajanje v najem oziroma za stroške obratovanja, vzdrževanja in upravljanja stanovanjskih in poslovnih prostorov, se mora na računu posebej navesti nepremičnina, na katero se nanaša račun.

Če se račun izda za opravljene storitve, pri katerih ni mogoče izraziti količine v merskih enotah, davčni zavezanec na računu opiše storitev tako, da je razvidno, za kakšno storitev gre oziroma kakšen obseg storitve je bil opravljen ali na katero obdobje se zaračunane storitve nanašajo.

Davčni zavezanec, ki davčnemu zavezancu z enim samim računom zaračunava dobave, ki jih opravi v skladu s 76.a členom ZDDV-1 in dobave, od katerih mora sam obračunati in plačati DDV, mora na računu te dobave izkazati ločeno. Račun mora poleg obveznih vsebovati tudi podatke o davčni osnovi po posamezni davčni stopnji in znesek DDV, dolgovan na podlagi obrnjene davčne obveznosti, ki ni vključen v skupni znesek obračunanega DDV. Enake podatke mora vsebovati račun za predplačilo.

4.0 PAPIRNATI IN ELEKTRONSKI RAČUN

Za namene DDV so v skladu z ZDDV-1 računi, izdani v papirni obliki in računi, izdani v elektronski obliki med seboj enakovredni[9]. To pomeni, da vsa pravila glede obveznosti izdajanja računov, navajanja obveznih podatkov na računih in druge določbe ZDDV-1 glede računov veljajo tako za papirne kot elektronske račune.

Z novelo ZDDV-1G, ki je bila objavljena v Uradnem listu RS, št. 83 z dne 6. 11. 2012, se je s spremenjenim 84. členom ZDDV-1 uvedla enakovredna obravnava papirnatih in elektronskih računov, s čimer naj bi se odpravile ovire za elektronsko izdajanje računov. Sprememba naj bi spodbudila k uporabi elektronskega izdajanja računov, saj omogoča svobodno odločanje o zagotavljanju pristnosti izvora, celovitosti vsebine in čitljivosti.

4.1…