Klepetalnica je v pdff obliki na voljo tukaj.
Od hrvaškega dobavitelja, ki je davčni zavezanec, smo prejeli blago (vrečke), ki jih bomo uporabili za namen obdavčljive dejavnosti. Ali je pravilno, da za dostavljeno blago naredimo samoobdavčitev po 22 % za blago (s pravico do odbitka)?
V kolikor je davčni zavezanec, ki je identificiran za namene DDV, pridobil blago (vrečke) s Hrvaške in je prodajalec tega blaga drug davčni zavezanec, ki je identificiran za namene DDV na Hrvaškem, mora pridobitelj od tega blaga obračunati DDV na podlagi samoobdavčitve (5. točka prvega odstavka 76. Člena ZDDV-1). Če zavezanec to blago (vrečke) potrebuje za opravljanje svoje obdavčene dejavnosti, menim, da ima pravico, da DDV od te nabave odbije.
Podjejte zavezanec za DDV je nabavilo nekaj strokovne literature pri Amazon EU s.r.l., s sedežom v Luksemburgu. Kljub temu, da je sedeže v Luksemburgu je Amazon izdal račun, v katerem navaja pri sebi slovensko davčno številko s predpono SI. Prav tako je na računu prikazan oz. obračunan DDV. Ali si lahko podjetje odbija DDV, kot da bi šlo za slovenskega dobavitelja, ali pa mora narediti samoobdavčitev? Če mora narediti samoobdavčitev kako, ker je na računu osnovna cena + DDV?
Ker zadeve ne poznam, lahko le predvidevam, da kupec tega blaga ni naročil v okviru poslovnega računa te platforme in ga je posledično sistem zaznal kot osebo, ki ni davčni zavezanec. Dobavitelji so vključeni v OSS sistem in v takšnih primerih avtomatično obračunajo lokalni DDV. Če je temu tako, menim, da kupec tega DDV ne sme odbiti, saj bi od pridobitve blaga v Slovenijo skladno s 5. Točko prvega odstavka 76. Člena ZDDV-1 DDV moral obračunati sam na podlagi samoobdavčitve. Četrti odstavek 67. Člena ZDDV-1 namreč določa, da če davčni zavezanec prejme račun, na katerem je izkazan DDV od osebe, ki ga po tem zakonu ne sme izkazati, ne sme odbiti izkazanega DDV, ne glede na to, ali nepooblaščena oseba ta DDV plača. V kolikor se torej blago ob dobavi ni nahajalo v Sloveniji in je prodajalec tega blaga identificiran za namene DDV v drugi državi članici, mora pridobitelj DDV tukaj sam obračunati, ne glede na to, da je šlo za napako.
V davčnih evidencah oziroma DDV-O je polje >>prodaje blaga na daljavo<<. Ali mora mali davčni zavezanec (atipični zavezanec - storitve), ki poleg opravljanja storitev, prodaja tudi manjše količino blaga po pošti fizičnim osebam EU vnašati podatke v to polje, čeprav še ni presegel 10.000 EUR? Ali se mora zaradi prodaje blaga fizičnim osebam v druge države EU tudi identificirat kot atipični zavezanec?
Ne. To polje se izpolni v primerih, ko davčni zavezanec NE izpolnjuje več pogojev iz 30.f člena ZDDV-1 in mora začeti pobirati DDV drugih držav članic, pa se NE vključi v OSS; pač pa se tam identificira za namene DDV. Navodilo za izpolnjevanje P12 Evidence obračunanega DDV: “Navede se vrednost blaga, ki ga odpošlje ali odpelje dobavitelj ali druga oseba za njegov račun iz Slovenije v drugo državo članico in je tam nastala obveznost za obračun DDV, ker je bil presežen vrednostni limit 10.000 evrov (skupna vrednost dobavljenega blaga na daljavo in storitev iz 30.c člena ZDDV-1 – glej 30.f člen ZDDV-1), do katerega ni treba obračunati DDV v…
