Danes je 28.3.2024

Input:

DDV dileme (2. del)

3.12.2018, , Vir: Verlag DashöferČas branja: 10 minut

Vsebino celotne klepetalnice si lahko v .pdf dokumentu prenesete TUKAJ >>>.

 

Zadeva je prodaja električne energije v članice EU preprodajalcu. Zakon razlaga, da je v skladu z 22. členom ZDDV-1 pri dobavi plina po distribucijskem sistemu za zemeljski plin ali električne energije davčnemu zavezancu preprodajalcu kraj dobave kraj, kjer ima zavezanec sedež ali stalno poslovno enoto, za katero je blago dobavljeno, oz. če takega kraja ni, kraj, kjer ima stalno prebivališče ali običajno prebiva. Če prav razumem, se 22. člen uporablja ne glede na to, ali je naročnik zemeljskega plina ali električne energije iz druge države članice EU ali iz tretje države, kar pomeni, da je pri določitvi kraja dobave električne energije odločilen sedež naročnika (kupca - preprodajalca električne energije) in ne identifikacijska številka za DDV. Ali je pravilno, da se teh dobav ne vpisuje v DDV-O in v rekapitulacijsko poročilo?

Kot pravilno navajate, se pri dobavi električne energije davčnemu zavezancu preprodajalcu uporablja posebno pravilo določanja kraja iz 22. člena ZDDV-1 in je vezano na sedež, oziroma stalno poslovno enoto tega prejemnika. Seveda pa je ID številka tega prejemnika pomembna v smislu, da mu takšen status sploh lahko pripišete. V zvezi z načinom evidentiranja si prosim preberite pojasnilo FURS z dne 26. 10. 2006.

V decembru nabavljamo darila manjših vrednosti (posamična vrednost ne presega 15 EUR z DDV) za poslovne partnerje - koledarje, čaje, slaščice, kavo, darilne vrečke, pisala, ipd. Ali lahko od teh daril odbijamo DDV in če ja, kakšne evidence moramo zagotavljati? Kakšna je vrednostna meja, da se lahko šteje za manjše vrednosti in ali se v to vrednost všteva tudi DDV?

Darila manjših vrednosti je Sodišče EU obravnavalo na primer v sodbi v zadevi C-581/08 (EMI Group). Generalni pravobranilec Niil Jaaskinen je v svojih sklepnih predlogih izrazil mnenje, da mora biti namen omenjene izjeme, ki velja za darila manjše vrednosti, odražanje poslovne resničnosti o tem, da so morda vzorci in darila manjših vrednosti potrebni za promocijo podjetja in njegovih proizvodov. Uporaba takšnega blaga mora biti v poslovne namene, pri čemer se po njegovem mnenju take brezplačne transakcije v poslovne namene izvajajo le, kadar v njihov prid govorijo močni promocijski ali trženjski razlogi. V svojih sklepnih predlogih se sklicuje tudi na stališče generalnega pravobranilca Van Gervena v zadevi Empire Stores, da izraz „darila manjših vrednosti“ razume, kot da so namenjena predvsem trženju, oglaševanju ali podobni promociji.

Na podlagi navedenega menim, da se izjema, ki jo predvideva b. točka drugega odstavka 7. člena ZDDV-1 in ki se nanaša na dajanje daril manjših vrednosti lahko uporabi le, če se takšna darila podarjajo v okviru opravljanja dejavnosti davčnega zavezanca. Takšen poslovni namen pa bi po mojem mnenju težko navedli v primeru podarjanja blaga lastnim zaposlenim osebam z namenom vzpostavljanja dobrega delodajalskega odnosa z njimi. Ob vsem tem pa je treba upoštevati še omejitve odbitka DDV, kot so opredeljene v 66. členu ZDDV-1, kar je seveda odvisno od vrste dejavnosti, ki jo opravljate, s