Celotno on-line klepetalnico v pdf obliki si lahko prenesete tukaj.
Slovensko podjetje, davčni zavezanec, nabavi osebno električno vozilo, od katerega priznava vhodni DDV (vrednostni pogoji so izpolnjeni). Podjetje od vseh pripadajočih stroškov za polnjenje in vzdrževanje vozila odbija vhodni DDV. To vozilo se uporablja tako za opravljanje dejavnosti kot tudi za zasebne namene. Davčni zavezanec vodi evidence o prevoženih kilometrih. Po spremembi zakonodaje je boniteta 0. Kaj predstavlja osnovo za obračun DDV za privatne namene? So to celotni stroški polnjenja, vzdrževanja, amortizacija…? Ali velja nov 38.a člen PZDDV, torej celotni stroški, podlaga so prevoženi kilometri?
Skladno z a. točko 15. člena ZDDV-1 se uporaba blaga, ki je del poslovnih sredstev davčnega zavezanca, za zasebne namene ali za zasebne namene njegovih zaposlenih ali kakršnakoli uporaba za druge namene kot za namene opravljanja njegove dejavnosti, če je bila za to blago dana pravica do celotnega ali delnega odbitka DDV, šteje kot opravljanje storitev a plačilo. Posledično mora davčni zavezanec v teh primerih na takšno uporabo vozila obračunati DDV, pri tem pa se upošteva davčna osnova iz tretjega odstavka 36. člena ZDDV-1. Slednji določa, da davčno osnovo v tem primeru sestavljajo celotni stroški davčnega zavezanca za opravljene storitve.
Ker je izračun te davčne osnove v praksi lahko zelo zapleten, je bila sprejeta nova določba 38.a člena PZDDV. Pri uporabi motornega vozila, ki je del poslovnih sredstev davčnega zavezanca, za neposlovne namene (zasebne namene ali za zasebne namene njegovih zaposlenih ali kakršno koli uporabo za druge namene kot za namene opravljanja njegove dejavnosti), se tako celotni stroški iz tretjega odstavka 36. člena ZDDV-1 določijo z upoštevanjem števila kilometrov, prevoženih za neposlovne namene, ter najvišje neobdavčene višine povračila stroškov prevoza na službenem potovanju na prevožen kilometer pri uporabi lastnega prevoznega sredstva delojemalca, določene z uredbo, ki določa davčno obravnavo povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja za potrebe obdavčevanja z dohodnino. Število kilometrov, ki niso bili prevoženi v poslovni namen, tako pomnožite z omenjenim zneskom iz uredbe, kar lahko naredite tudi le enkrat letno, in sicer najkasneje na dan 31. decembra koledarskega leta. Takrat sestavite interno listino, ki naj vsebuje ta izračun (listine evidence prevoženih kilometrov hranite kot prilogo). Podatke z listine poročate v obračun DDV tako, da izračunani znesek, ki je davčna osnova, vključite v polje 11, obračunani DDV pa v polje 21.
Trimesečni zavezanec za DDV je v mesecu maju opravil enkratno prodajo blaga drugemu davčnemu zavezancu v EU. Naslednji mesec do 20. 6. prodajo poroča na obrazcu RP-O, DDV obračun pa odda do 20. 7. ali 31. 7. 2022? Prodaja je enkratna, običajno ne prodaja v EU, zato verjetno ostaja trimesečni zavezanec za DDV?
Za tekoče trimesečje bo davčni zavezanec še oddal trimesečni obračun DDV, čeprav mora RP za maj vseeno oddati. Zaradi oddanega RP, pa mu bo sistem v naslednjem obdobju avtomatično določil mesečni obračun, kar bo trajalo do konca koledarskega leta. Šesti odstavek 156. člena PZDDV določa, da je za davčnega zavezanca, ki se mu med letom spremeni davčno obdobje iz koledarskega trimesečja v koledarski mesec, zaradi opravljanja transakcij znotraj Unije in obveznosti predložitve rekapitulacijskega poročila iz 90. člena ZDDV-1, v naslednjem koledarskem letu davčno obdobje koledarsko trimesečje, če v preteklem koledarskem letu ni presegel obdavčljivega prometa iz drugega odstavka 89. člena ZDDV-1, dokler ne začne opravljati transakcij znotraj Unije, za katere je dolžan predlagati rekapitulacijsko poročilo. Torej trimesečni zavezanec bo spet postal januarja 2023.
Rada bi vas opozorila, da je v sprejemanju sprememba PZDDV (še ni sprejeta), ki bo po novem določala, da se bo v naslednjem koledarskem letu obdobje spremenilo le, če bi davčni zavezanec sporočil, da pogoji za trimesečno/enomesečno obdobje niso več izpolnjeni. Trenutno vsebino predloga spremembe PZDDV najdete tukaj: https://e-uprava.gov.si/drzava-in-druzba/e-demokracija/predlogi-predpisov/predlog-predpisa.html?id=12829
Tuja podjetja zaračunavajo storitve uporabe imena hčerinskim podjetjem v Sloveniji, in sicer z več kot enomesečnim zamikom, ker so osnova za izračun prihodki iz mesečnih poročil, ki pa jih v koncernih obdelujejo z zamiki. Primer: račun z datumom v tekočem mesecu prejmemo po 20. v mesecu za pretekli mesec, ko smo že oddali obračun DDV in VIES poročilo in vključitev ni več mogoča v ustrezno DDV obdobje. Posledično je potrebno vsak mesec opraviti samoprijavo. Ali bi lahko bil datum opravljene storitve po zaključku obdelave mesečnih poročil osnova za zaračunano licenčnino?
Sodišče EU je v več svojih sodbah odločilo, da je ekonomska in poslovna stvarnost temeljno merilo za izvajanje skupnega sistema DDV, ki ga je treba upoštevati pri opredelitvi transakcije kot »obdavčljive« v smislu Direktive o DDV (Sodba Sodišča z dne 22. novembra 2018, MEO – Servios de Comunicaões e Multimédia, C-295/17, EU:C:2018:942, točka 43). Glede na pogodbena določila, ki…
