Danes je 15.6.2021

Input:

DDV: Obdavčitev gradbenih storitev in s tem povezana dejavnost (prodaja, najem in posredovanje nepremičnin)

1.1.2019, , Vir: Verlag Dashöfer

6.4.5 DDV: Obdavčitev gradbenih storitev in s tem povezana dejavnost (prodaja, najem in posredovanje nepremičnin)

Erika Režek, davčna svetovalka

DAVČNE STOPNJE PRI OBDAVČITVI GRADBENIH STORITEV

V slovenskem sistemu obračunavanja in plačevanja DDV uporabljamo 2 davčni stopnji.

DDV se, po 1. odstavku 41. člena ZDDV-1, obračunava in plačuje po splošni stopnji 22 % od davčne osnove in je enaka za dobave blaga in storitev.

Nižja davčna stopnja velja za blago in storitve iz Priloge I, ki je priloga ZDDV-1 in je njegov sestavni del. Za blago in storitve iz Priloge I k ZDDV-1 velja nižja, 9,5 % davčna stopnja.

Skladno z 11. točko Priloge I k ZDDV-1 se nižja davčna stopnja uporabi za stanovanja, stanovanjske in druge objekte, namenjene za trajno bivanje, ter dele teh objektov, če so del socialne politike, vključno z gradnjo, obnovo in popravili le-teh.

Nižja stopnja DDV velja za prodajo stanovanj, vključno z njihovo gradnjo, obnovo in popravili, ki so del socialne politike.

Pri obnovi in popravilu zasebnih stanovanj, razen materialov, ki so bistveni del vrednosti dobave, se uporabljal nižja, 9,5 % stopnja DDV na podlagi 11.a točke ZDDV-1.

Natančnejši kriteriji za izvajanje 11. točke Priloge I k ZDDV-1 so predpisani v 54. členu PZDDV, v katerem je vključena tudi definicija stanovanjskih objektov, za katere se, za potrebe obračuna DDV, šteje, da so del socialne politike. To so stanovanja, katerih uporabna površina stanovanja ne presega 120 m2 v večstanovanjskih hišah oziroma 250 m2 v individualnih hišah. Uporabna površina stanovanja je seštevek površine bivalnih prostorov.

Kaj štejemo kot stanovanjski objekt

Definicijo stanovanjskih objektov, ki so del socialne politike (povzeto po Stanovanjskem zakonu) ali njim pripadajočih delov podrobneje pojasnjuje Pravilnik o izvajanju ZDDV-1 v prvem odstavku 54. člena, kjer eksplicitno navaja, da se med objekte iz 11. točke Priloge I k ZDDV-1 uvrščajo stanovanjski objekti (stanovanja), če so namenjeni za trajno bivanje in so del socialne politike ter stanovanjske stavbe za posebne namene, vključno s pripadajočimi deli teh objektov, in sicer pod pogojem, da je njihova dobava, gradnja, obnova ali popravilo zaračunana neposredno investitorju.

Med stanovanjske objekte se štejejo tudi stanovanjske stavbe za posebne namene med katere spadajo stavbe namenjene začasnemu reševanju stanovanjskih potreb socialno ogroženih oseb, stavbe za bivanje starejših, dijakov, študentov in otrok. Ti objekti so v Pravilniku o izvajanju ZDDV-1 našteti kot dijaški in študentski domovi, delavski domovi, domovi za starejše, domovi za terapevtske skupine, zavetišča za brezdomce, vzgojni domovi, domovi za skupnosti ter druge stavbe, namenjene za izvajanje socialno varstvenih programov, ki vključujejo nastanitev.

Če so stanovanjski objekti, in stanovanjske stavbe za posebne namene, sestavni del poslovnih stavb ali stanovanj, se nižja stopnja uporabi v pripadajočem deležu.

Za pripadajoče dele stanovanjskih in posebnih stanovanjskih objektov (drugi odstavek 54. člena pravilnika) se štejejo individualni prostori ter skupni prostori ali gradbeni elementi ali inštalacije, naprave in oprema teh objektov in sicer, kadar so ti deli zaradi trajnega bivanja v souporabi stanovalcev in v lasti lastnikov stanovanj oziroma stanovanjskih stavb za posebne namene v tem objektu.

Za pripadajoče dele objektov se NE štejejo individualni prostori, naprave in oprema športnih, fitnes in drugih objektov, namenjenih za sprostitev.

Storitve gradnje, obnove in popravil stanovanjskih objektov, kot jih našteva prvi odstavek 54. člena so storitve uvrščene pod šifro F/Gradbeništvo standardne klasifikacije dejavnosti.

Ne glede na uvrstitev v standardno klasifikacijo dejavnosti se za gradbena dela šteje tudi postavljanje montažnih stavb.

FURS v pojasnilu št. 4230-165/2010-3, 2. 4. 2010, navaja, da pojasnila k SKD iz šifre F/Gradbeništvo izključujejo postavljanje montažnih stavb, razen betonskih. Po pojasnilih SURS se, ne glede na navedeno, med postavljanje montažnih stavb šteje tudi postavljanje drugih montažnih stavb poleg betonskih. Zaradi navedenega razhajanja je bilo treba vnesti določbo drugega odstavka 127.b člena pravilnika.

54. člen PZDDV-1 navaja definicijo stanovanja, ki je del socialne politike, in sicer je to stanovanje, če v večstanovanjski stavbi ne presega 120 m2 oziroma v enostanovanjski stavbi ne presega 250 m2 uporabne površine stanovanjskega objekta. Uporabna površina je seštevek površine bivalnih prostorov.

Natančnejša razmejitev enostanovanjskih in večstanovanjskih stavb, , je določena z enotno klasifikacijo vrst objektov (CC-SI), ki je uvedena na podlagi predpisov o graditvi objektov. Za natančnejšo opredelitev uporabne površine pa podrobnejši način določanja in evidentiranja površine stavbe ter površine dela stavbe v katastru stavb, kot je uveden na podlagi predpisov o evidentiranju nepremičnin.

Posebno določilo 54. a člena Pravilnika – obnova in popravila zasebnih stanovanj iz točke 11.a Priloge I k ZDDV-1 kot sledi:

(1) V skladu s točko (11.a) Priloge I k ZDDV-1 se DDV po nižji stopnji obračunava od obnove in popravil stanovanjskih objektov ali njim pripadajočih delov, ki niso del socialne politike v skladu s tretjim odstavkom 54. člena tega pravilnika, kadar so zaračunani neposredno investitorju, ne pa tudi od dobave in gradnje teh objektov.

(2) Za pripadajoče dele objektov iz prejšnjega odstavka se obravnavajo pripadajoči deli iz 2. odst. 54. člena tega pravilnika.

(3) Kot storitve obnove in popravil iz prejšnjega odstavka se obravnavajo storitve iz šestega odstavka 54. člena tega pravilnika, razen novogradnje.

(4) Če v vrednosti obnove in popravil stanovanjskih objektov in njim pripadajočih delov, ki niso del socialne politike, vrednost dobavljenih materialov presega 50 % celotne vrednosti opravljene storitve brez DDV, se šteje, da gre za dobavo blaga in ne za opravljanje storitev obnove in popravil.

Uporaba standardne klasifikacije dejavnosti (SKD)

ZDDV-1 v prvem odstavku 146. člena navaja, da se za razvrstitev dejavnosti uporablja standardna klasifikacija dejavnosti. Po drugem odstavku tega člena velja, da podrobnejše predpise o izvajanju tega zakona, vključno z natančnejšimi kriteriji in načini uveljavljanja oprostitev, izda minister, pristojen za finance.

Po mnenju FURS, pri določanju davčne stopnje po ZDDV-1 ni pomembno, za katero dejavnost je davčni zavezanec registriran, temveč v katero SKD spada storitev, ki jo opravi.

V kolikor izhajamo iz določil šestega odstavka 54. člena PZDDV-1, lahko med gradbene storitve, ki so obdavčene z nižjo davčno stopnjo, štejemo le storitve gradbeništva, kot jih opredeljuje standardna klasifikacija dejavnosti (šifra F/Gradbeništvo).

Za uporabo določila 76.a člena ZDDV-1, kaj spada v šifro F/Gradbeništvo, je potrebno prebrati pojasnila k standardni klasifikaciji dejavnosti.

Med gradbena dela (več v pojasnilu št. 4230-356/2009-1 z dne 31. 12. 2009, z naslovom Uvedba mehanizma obrnjene davčne obveznosti v določenih sektorjih v skladu s 76.a členom ZDDV-1), vključno s popravili, čiščenjem, vzdrževanjem, rekonstrukcijo in rušenjem v zvezi z nepremičninami iz točke a) 76.a člena ZDDV-1 se uvrščajo storitve pod šifro F/GRADBENIŠTVO standardne klasifikacije dejavnosti, (127.b člen PZDDV), kot primeroma sledi:

  • gradnja stavb pod šifro SKD: F/41 (npr. gradnja stanovanjskih in nestanovanjskih stavb);

  • gradnja inženirskih objektov pod šifro SKD: F/42 (npr. gradnja cest in železnic, mostov in predorov, gradnja objektov oskrbne infrastrukture, gradnja vodnih objektov, gradnja drugih objektov nizke gradnje);

  • specializirana gradbena dela pod šifro SKD: F/43 (npr. pripravljalna dela na gradbišču, rušenje objektov, zemeljska pripravljalna dela, testno vrtanje in sondiranje, inštaliranje pri gradnjah, zaključna gradbena dela);

  • med čiščenje kot gradbena dela spada le čiščenje novogradenj pred prevzemom iz šifre SKD F/43.390.

Skladno s pojasnili k SKD (Ur. l. RS, št. 69/07, 17/08), ki se uporablja od 1. 1. 2008 v šifro F/Gradbeništvo spada:

GRADBENIŠTVO

V to področje spada splošno in specializirano gradbeništvo za stavbe in inženirske objekte, instalacije in zaključna dela v stavbah. Upoštevane so tako nove gradnje kot obnovitvena dela, popravila, vzdrževanje, postavljanje montažnih stavb ali objektov na gradbišču in tudi gradnja začasnih objektov.

Splošno gradbeništvo pomeni gradnjo kompletnih stanovanjskih in nestanovanjskih stavb ali pa gradnjo inženirskih objektov, kot so avtoceste, ceste, mostovi, predori, železniške proge, letališča, pristanišča in drugi vodni objekti, namakalni sistemi, kanalizacija, industrijski objekti, cevovodi in električni vodi, športni objekti, itd. Ta dela se lahko opravlja za svoj račun, za plačilo ali po pogodbi. Posamezna dela, včasih tudi vsa dela, lahko opravijo podizvajalci. Med specializirano gradbeništvo spadajo gradnja delov stavb in inženirskih objektov ali pripravljalna dela za ta namen. Običajno gre za specializirana dela, ki zahtevajo posebno strokovnost, mehanizacijo ali opremo. Sem spadajo postopki, kot so pilotiranje, temeljenje, vrtanje vodnjakov za vodo, betonska dela, zidanje, tlakovanje, pokrivanje streh, itd.

Med inštalacije pri gradnjah spada montaža vseh vrst napeljav, ki so potrebne za funkcionalnost stavbe. Te dejavnosti se običajno opravljajo na gradbišču, čeprav se lahko del dela opravi v delavnici. Sem spadajo vodovodne napeljave, inštalacija sistemov za ogrevanje in klimatskih naprav, anten, alarmnih sistemov in podobnih električnih napeljav, inštalacija protipožarnih pršilih sistemov, dvigal in tekočih stopnic itd. Vključena so tudi izolacijska dela (proti vodi, vročini, hrupu, ipd.), montaža ograj, vgradnja hladilnih sistemov, inštalacija razsvetljave in signalizacijskih sistemov za ceste, železnice, letališča, pristanišča, itd. Sem spadajo tudi tovrstna popravila in vzdrževanje.

Dajanje gradbene mehanizacije z upravljavci v najem spada v gradbeništvo. Sem spada tudi organizacija izvedbe gradbenih projektov ter zbiranja finančnih, tehničnih in fizičnih sredstev za realizacijo nepremičninskih projektov za kasnejšo prodajo. Če enota teh postopkov ne izvaja s tem namenom, ampak z namenom izkoriščanja objekta (npr. za oddajanje prostorov v najem, za opravljanje lastne dejavnosti, ipd.), se razvršča glede na svojo dejavnost.

Sem ne spada:

  • proizvodnja gradbenih materialov, gl. področje B in C,

  • gradbene dejavnosti, ki so neposredno povezane s pridobivanjem nafte in zemeljskega plina, gl. 06,

  • montaža industrijske opreme (npr. montaža industrijskih peči, turbin itd.), gl. 33.200,

  • arhitekturne in inženirske dejavnosti, gl. 71.

41 Gradnja stavb

V ta oddelek spada splošna gradnja vseh vrst stavb: stanovanjskih in nestanovanjskih. Zajete so tudi novogradnja, popravila, adaptacije, postavljanje montažnih stavb ali konstrukcij, tudi začasnih.

41.1 Organizacija izvedbe stavbnih projektov

41.10 Organizacija izvedbe stavbnih projektov

41.100 Organizacija izvedbe stavbnih projektov

Sem spada:

dejavnost zbiranja finančnih, tehničnih in fizičnih sredstev za realizacijo izgradnje stanovanjskih ali nestanovanjskih stavb za kasnejšo prodajo.

Sem ne spada:

  • gradnja objektov, gl. 41.200,

  • arhitekturno in gradbeno projektiranje, gl. 71.1,

  • vodenje gradbenih projektov in svetovanje, gl. 71.129.

41.2 Gradnja stanovanjskih in nestanovanjskih stavb

V to skupino spada gradnja kompletnih stavb za svoj račun z namenom prodaje ali pa gradnja po pogodbi za tuj račun. Gradnjo je mogoče oddati delno ali v celoti drugemu izvajalcu. Če gre samo za specializirani del gradbenega procesa, se dejavnost razvršča v oddelek 43.

41.20 Gradnja stanovanjskih in nestanovanjskih stavb

41.200 Gradnja stanovanjskih in nestanovanjskih stavb

Sem spada:

  • gradnja stanovanjskih stavb: enostanovanjskih stavb večstanovanjskih stavb (kot so dvostanovanjske stavbe, bloki, stolpnice, stavbe z oskrbovanimi stanovanji, ipd.) stanovanjskih stavb za posebne namene (kot so domovi za starejše osebe, dijake, študente, begunski centri, ipd.),

  • gradnja nestanovanjskih stavb vseh vrst: gostinskih stavb (kot so hoteli, restavracije, ipd.) upravnih in pisarniških stavb trgovskih in drugih stavb za storitveno dejavnost stavb za promet in za izvajanje elektronskih komunikacij (kot so postaje, terminali, RTV stavbe, garaže, ipd.), industrijskih stavb, delavnic, skladišč stavb splošnega družbenega pomena (kot so kinodvorane, muzeji, knjižnice, šole, fakultete, bolnišnice, športne dvorane, ipd.), kmetijskih stavb ter stavb za opravljanje verskih obredov,

  • postavljanje betonskih montažnih stavb.

Sem spada tudi:

prenavljanje in obnova stavb.

Sem ne spada:

  • postavljanje montažnih stavb, razen betonskih, gl. 16.230, 22.230, 25.110,

  • gradnja elektrarn, gl. 42.220,

  • gradnja industrijskih objektov, razen stavb, gl. 42.990,

  • arhitekturno in gradbeno projektiranje, gl. 71.1,

  • vodenje gradbenih projektov in svetovanje, gl. 71.129.

Če analiziramo, kaj še spada v specializirana gradbena dela (vodovodne napeljave, inštalacija sistemov za ogrevanje in klimatskih naprav, anten, alarmnih sistemov in podobnih električnih napeljav, inštalacija protipožarnih pršilnih sistemov, dvigal in tekočih stopnic, itd.), na tem mestu omenimo šifri 43.210 in 43.290.

V šifro 43.210 Inštaliranje električnih napeljav in naprav spadajo:

električne inštalacije v stavbah in drugih objektih:

a) električne napeljave,

b) telekomunikacijske napeljave,

c) napeljave za računalniška omrežja, kabelsko televizijo, tudi z optičnimi kabli,

d) napeljave za razsvetljavo,

e) protivlomni in protipožarni alarmni sistemi,

f) antenske naprave za stanovanjske stavbe, tudi satelitske antene,

g) električna razsvetljava in signalizacija cest, letališč ipd.

Sem spada tudi:

  • električna inštalacija za uporabo sončnih celic,

  • vgrajevanje električnega talnega ogrevanja,

  • priključevanje električnih gospodinjskih aparatov;

In v šifro 43.290 Drugo inštaliranje pri gradnjah:

inštaliranje in vgradnja drugje neomenjenih napeljav in opreme v stavbah in drugih gradbenih objektih:

a) dvigal, tekočih stopnic (tudi popravila in vzdrževanje),

b) avtomatskih samozapiralnih vrat,

c) strelovodov,

d) rolet,

e) sistemov za vakuumsko čiščenje,

f) ograj,

g) toplotne in zvočne izolacije.

Da nekdo lahko uporabi določbo 76.a člena ZDDV-1, tj. mehanizem obrnjene davčne obveznosti, po našem mnenju ni potrebna zgolj registracija, saj po ZGD velja, da lahko opravljaš tudi dejavnosti, za katere nisi registriran (družba sme opravljati tudi vse druge posle, potrebne za njen obstoj in opravljanje dejavnosti, ne pomenijo pa neposrednega opravljanja dejavnosti).

a) Lastna gradnja stanovanjskih objektov

Lastna gradnja stanovanjskih objektov**, kjer davčni zavezanec nastopa v vlogi investitorja, je obdavčena z nižjo davčno stopnjo (storitev mora biti zaračunana neposredno investitorju). Storitve po računih izvajalcev, s katerimi so podpisane pogodbe za gradnjo takih objektov, morajo biti glede na prvi odstavek 54. člena PZDDV-1, obdavčene z nižjo davčno stopnjo, v kolikor se šteje kot objekt v okviru socialne politike.

** pod pogojem, da se ta šteje kot objekt, ki je del socialne politike, če ta v večstanovanjski stavbi ne presega več kot 120 m2 uporabne površine oz. v enostanovansjki stavbi več kot 250 m2 uporabne površine. Uporabna površina je seštevek površine bivalnih prostorov.

Tudi nadaljnja prodaja teh objektov je obdavčena z nižjo davčno stopnjo.

b) Soudeležba pri gradnji stanovanjskih objektov

Davčni zavezanec se lahko odloči, da bo zgradil stanovanjsko naselje (objekti, ki se štejejo za t.i. del socialne politike), skupaj s poslovnim partnerjem. V poslu sta udeležena v deležu 50 %.

V tem primeru velja, da davčni zavezanec do 50 % deleža soudeležbe nastopa v vlogi investitorja, zato se po našem mnenju taka gradnja obravnava na enak način kot lastna gradnja. Storitve izvajalcev, ki se glasijo na ta del gradnje, so posledično obdavčene z nižjo davčno stopnjo.

Soudeležba nad 50 % se ne šteje kot storitev, ki jo izvajalec zaračuna neposredno investitorju. Pomembno je ločiti, kdaj davčni zavezanec nastopa kot investitor in kdaj kot izvajalec. Računi podizvajalcev, za opravljene gradbene storitve, ki jih dogovori družba z drugimi izvajalci, morajo biti izdani z 22 % DDV. V tem delu davčni zavezanec nastopa le kot izvajalec in ne tudi kot investitor in ne more uporabiti določb prvega odstavka 54. člena PZDDV-1.

Ko te storitve naprej zaračunava investitorju, jih obdavči z nižjo davčno stopnjo.

FURS je v enem od svojih pojasnil navedel, da se po določbi pravilnika stanovanjski objekti obdavčujejo po nižji stopnji, kadar so zaračunani neposredno investitorju. ZDDV-1 in pravilnik ne opredelita pojma “investitor“, vendar pa iz dosedanjih pojasnil zakonodajalca izhaja široka razlaga pojma investitor.

Pri prodaji stanovanjske hiše, ki jo opravi gradbeno podjetje (investitor) davčnemu zavezancu, ki kupuje stanovanjsko hišo z namenom nadaljnje prodaje, se tako obračuna DDV po stopnji 9,5 % (opomba: objekt, ki ustreza definiciji stanovanjskega objekta).

c) Sprememba namembnosti prodaje stanovanjskega objekta

Kot spremembo namembnosti Zakon o graditvi objektov (ZGO-1, Ur. l. RS, št. 110/02), 2. člen, šteje izvedbo del, ki ne predstavljajo gradnje in s katerimi se tudi ne spreminja zunanjega videza objekta, predstavljajo pa takšno spremembo rabe objekta oziroma njegovega dela, da se z njo posledično poveča vpliv objekta na okolico. Sprememba rabe je takšna izvedba del, ki predstavlja spremembo namembnosti, vendar se zaradi nje ne spremeni velikost in zunanji izgled objekta ter ne povečuje vplivov na okolico, ali takšna sprememba namembnosti, ko se opravljanje dejavnosti v poslovnem prostoru nadomesti z drugo, takšni dejavnosti podobno dejavnostjo.

Nadalje po ZGO-1 velja, da se z deli, ki so v zvezi s spremembo namembnosti, lahko začne na podlagi pravnomočnega gradbenega dovoljenja.

V kolikor davčni zavezanec zgradi stanovanjski objekt in kupec želi v tem objektu opravljati poslovno dejavnost, se postavi vprašanje, ali je taka prodaja še predmet nižje davčne stopnje oz. je tak promet podvržen obdavčitvi s splošno, 22 % davčno stopnjo in kakšna dokazila so potrebna, da lahko govorimo o t.i. spremembi namembnosti objekta?

FURS je vezano na to vprašanje podal pojasnilo, št. 4230-236, 28. 10. 2008, ki med drugim navaja, citiramo:

“Če se stanovanje ne uporablja za trajno bivanje, ampak se v njem opravlja dejavnost, se je spremenila namembnost stanovanja oziroma raba stanovanja.

“Sprememba namembnosti“ je izvedba del, ki niso gradnja objekta in zaradi katerih tudi ni potrebna rekonstrukcija, predstavljajo pa takšno spremembo namena objekta ali njegovega dela, da se povečajo vplivi objekta na okolico.

V zvezi s spremembo namembnosti stanovanja je pomembna še določba Stanovanjskega zakona (SZ-1) glede delne uporabe stanovanja za poslovni namen. Če se stanovanje delno uporablja za bivanje, delno pa se uporablja za opravljanje dejavnosti, ne gre za spremembo namembnosti. Na podlagi 14. člena SZ-1 namreč ne gre za spremembo namembnosti stanovanja skladno s predpisi o graditvi objektov in ne za spremembo rabe stanovanja, kadar se dejavnost opravlja v delu stanovanja, če ta dejavnost ne moti stanovalcev pri mirni rabi stanovanja in ne povzroča čezmerne obremenitve skupnih delov večstanovanjske stavbe. Za takšno opravljanje dejavnosti mora etažni lastnik pridobiti soglasje solastnikov, kar je podrobneje določeno v 14. členu SZ-1.

Iz vsega navedenega izhaja, da so po nižji davčni stopnji obdavčena stanovanja in drugi stanovanjski objekti, namenjeni za trajno bivanje. Če se stanovanje v celoti uporablja za opravljanje dejavnosti, mora lastnik spremeniti namembnost objekta, kar naredi s pridobitvijo gradbenega dovoljenja, iz katerega je razvidno, da se je stanovanje spremenilo v poslovni prostor, pri prodaji katerega se obračuna DDV po splošni stopnji.

Po splošni stopnji se obračuna DDV tudi pri prodaji stanovanja, ki se v celoti uporablja za opravljanje dejavnosti, čeprav lastnik v zvezi s spremembo namembnosti ni pridobil ustreznega dovoljenja. Če se v stanovanju vrši poslovna dejavnost, se je, čeprav lastnik ni upošteval predpisov o graditvi objektov, spremenila namembnost prostorov iz stanovanjske v poslovno dejavnost, zato gre z davčnega vidika za dobavo poslovnih prostorov, pri kateri je potrebno obračunati DDV po splošni davčni stopnji.“

d) Zaračunavanje gradbenih storitev – dobava gradbenih materialov

Kot navedeno, so storitve gradnje stanovanjskih objektov, ki so del socialne politike, obdavčene z nižjo davčno stopnjo. To pa ne velja za gradbeni material, ki je obdavčen s splošno davčno stopnjo.

Gradbenik svojo storitev zaračunava kot gradbeno storitev. Dobava gradbenega materiala se pri gradbenih storitvah ne izkazuje posebej.

Tako po našem mnenju gradbeniki ne smejo zaračunavati posebej gradbeni material, saj niso registrirani za prodajo trgovskega blaga. Ker imajo registrirano gradbeno dejavnost pomeni, da zaračunavajo gradbene storitve in v kolikor take storitve opravijo na stanovanjskih objektih in jih zaračunavajo neposredno investitorju, jih obdavčijo z nižjo davčno stopnjo DDV (če ustreza pogojem definicije stanovanjskega objekta v okviru socialne politike).

Le trgovci (npr. Merkur d.d.) gradbeni material obdavčujejo s splošno davčno stopnjo.

V zvezi s to navedbo, da se gradbeni material pri izvedbi gradbenih storitev ne zaračunava posebej so se pojavili dvomi, če to res drži. Naj zato na tem mestu objavimo pojasnilo FURS z naslovom Obdavčitev dobav v skladu s 76.a členom ZDDV-1.

V gradbeništvu med identificiranimi davčnimi zavezanci velja mehanizem obrnjene davčne obveznosti, ali bolj poznano, obdavčitev po 76.a členu ZDDV-1.

Ne glede na nova določila 76.a