Danes je 15.6.2021

Input:

DDV: Obdavčitev prevoznih storitev

1.1.2019, , Vir: Verlag Dashöfer

6.4.4 DDV: Obdavčitev prevoznih storitev

Erika Režek, davčna svetovalka

ZAKONSKA DOLOČILA ZDDV-1 GLEDE OBDAVČITVE PREVOZNIH SREDSTEV

V Zakonu o davku na dodano vrednost se storitve prevoza presojajo po določilih 20. člena ZDDV-1 (dobava blaga s prevozom), 1. odstavka 25. člena ZDDV-1 (kadar se opravi prevoz za davčnega zavezanca) in 28. člena ZDDV-1 (opravljanje prevoza, kadar se opravi prevoz potnikov in kadar se prevozne storitve opravijo za osebo, ki ni davčni zavezanec), 49. člena ZDDV-1, 50. člena ZDDV-1 in 52. člena ZDDV-1 (prevoz v zvezi z izvozom in uvozom blaga ter določene oblike mednarodnega prevoza potnikov).

V Direktivi Sveta 2006/112/ES z dne 28. 11. 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost (v nadaljevanju: Direktiva Sveta) se uporabljajo določila 32. do 36. člena, ki določajo kraj dobave blaga, ki se opravi s prevozom, člen 48 do člen 54 Direktive Sveta 2008/8/ES z dne 12. 2. 2008 o spremembi Direktive Sveta 2006/112/ES glede kraja opravljanja storitev in določila 142. do 149. člena, za katere velja oprostitev za določene prevozne storitve.

20. člen ZDDV-1: dobava blaga s prevozom; dobavitelj uporabi ta določila kadar se prodano blago odpošlje ali prevaža.

Različna pravila obdavčitve prevoznih storitev

ZDDV-1 določa različna pravila za dobave blaga, ki vključujejo tudi prevoz. Po splošnih določbah tega zakona (20. člen ZDDV-1) velja, da se za kraj dobave blaga šteje kraj, kjer je blago, ko se začne odpošiljanje ali prevoz blaga prejemniku. Pri tem pravilu ni pomembno, kdo odpošlje ali odpelje blago.

Zakon določa izjeme

Posebna pravila so določena za:

  • odpošiljanje ali prevoz, ki se začne na tretjem ozemlju ali v tretji državi;

a) Kraj dobave in tudi vsake nadaljnje dobave blaga je v državi članici uvoza blaga.

Družba A d.o.o. je uvoznik blaga iz Srbije. Blago proda družbi B d.o.o., blago pride iz Srbije direktno h kupcu B d.o.o. v Slovenijo.

Po splošnih določbah 1. odstavka 20. člena ZDDV-1 bi bila dobava opravljena v državi odhoda (v Srbiji), ker pa veljajo posebna pravila 2. odstavka tega člena, je dobava blaga opravljena v Sloveniji.

Prodaja na daljavo

  1. Prodaja končnemu potrošniku je načeloma obdavčena v državi nakupa blaga razen prodaja na daljavo (kataloška prodaja, prodaja preko interneta, ipd). Zakonodaja za te dobave določa mejne zneske nakupov, nad katerimi se uporabi načelo obdavčitve po namembni državi članici.
  2. V ta namen je potrebno spremljati vrednost dobav v posameznih državah članicah.

Skladno z izvedbeno uredbo je potrebno paziti na pravila za zagotovitev enotnega obravnavanja dobav blaga, ko je dobavitelj presegel prag.

Janez Novak preko spleta pri avstrijskem ponudniku naroči osebni računalnik. Obveznost obračuna DDV ne nastane v Sloveniji.

V kolikor bi avstrijski dobavitelj iz naslova takih prodaj v Sloveniji presegel znesek 35.000 EUR, bi se moral v Sloveniji identificirati za namene DDV. Po 7. odstavku 20. člena ZDDV-1 bi se za kraj dobave štela Slovenija.

Dobava blaga z montažo

a) V teh primerih se za kraj obdavčitve šteje kraj, kjer je opravljena inštalacija ali montaža blaga.

Slovenska družba A d.o.o. s španskim naročnikom sklene posel izdelave proizvodne linije v Barceloni. V ta namen dobavi material in izvede storitev montaže.

Po določbah 10. odstavka 20. člena je kraj dobave Španija (Barcelona), zato bi se moralo slovensko podjetje identificirati za DDV v Španiji. V kolikor se v tej državi ne identificira za namene DDV, je plačnik DDV naročnik storitve, tj. španska družba.

Opravljanje prevoza; tako prevoz potnikov kot prevoz blaga za osebe, ki niso davčni zavezanci

Pravna podlaga je v 28. členu ZDDV-1.

(1) Kraj opravljanja prevoza potnikov je kraj, kjer se opravlja prevoz, pri čemer se upošteva prevožena razdalja.

Skladno z izvedbeno uredbo se delež opravljenega prevoza v Uniji določi s potovanjem prevoznega sredstva in ne s potovanjem njegovih potnikov.

To določilo razumemo tako, da se bo moral tako prevoznik v vsaki državi identificirati za namene DDV in temu ustrezno obračunati in plačati davek, kot velja v tej državi.

(2) Kraj opravljanja prevoza blaga, razen prevoza blaga znotraj Skupnosti osebam, ki niso davčni zavezanci, je kraj, kjer se opravlja prevoz, pri čemer se upošteva prevožena razdalja.

(3) Kraj opravljanja prevoza blaga znotraj Skupnosti osebam, ki niso davčni zavezanci, je kraj začetka prevoza.

(4) “Prevoz blaga znotraj Skupnosti“ pomeni prevoz blaga, pri katerem sta kraj začetka prevoza in namembni kraj na ozemlju dveh različnih držav članic.

(5) “Kraj začetka prevoza“ pomeni kraj, kjer se prevoz blaga dejansko začne, ne glede na prevoženo razdaljo do kraja, kjer se blago nahaja, “namembni kraj“ pa je kraj, kjer se prevoz blaga dejansko konča.

(6) DDV se ne obračunava za tisti del prevoza blaga znotraj Skupnosti, ki se opravi osebam, ki niso davčni zavezanci in se nanaša na vodne poti, ki niso del ozemlja Skupnosti.

Opravljanje prevoza davčnim zavezancem

Kadar se opravi prevoz davčnemu zavezancu (velja tako za davčnega zavezanca s sedežem v Uniji kot izven nje) se upošteva splošno pravilo (1. odstavek 25. člena ZDDV-1), tj. obdavčitev po kraju prejemnika storitev.

Kraj opravljanja prevoza je razdeljen na:

  • kraj opravljanja prevoza potnikov; je kraj, kjer se opravlja prevoz, pri čemer se upošteva prevožena razdalja (1. odstavek 28. člena ZDDV-1);

OPOMBA: ta določba se nanaša na prevoz potnikov, tudi mednarodni cestni promet

Po izvedbeni uredbi se del prevoza v Uniji določi na podlagi potovanja prevoznega sredstva, kar po našem mnenju pomeni identifikacija v vsaki državi članici, kjer se opravlja prevoz.

  • kraj opravljanja prevoza, ki je v celoti opravljen na ozemlju Slovenije;

a) celotna pot obdavčena z DDV.

Kadar se opravlja mednarodni prevoz potnikov v železniškem, pomorskem in letalskem prevozu, pri katerem je kraj odhoda ali prihoda zunaj Slovenije, je ta oproščen plačila DDV. Kraj odhoda oz. prihoda je tisti, ki je na vozovnici naveden kot kraj odhoda oz. kot prvi namembni kraj.

  • kraj opravljanja prevoza blaga, razen prevoza blaga znotraj Unije, osebam, ki niso davčni zavezanci (2. odstavek 28. člena ZDDV-1);

a) kraj kjer se opravi prevoz, pri čemer se upošteva prevožena razdalja; 

OPOMBA: prevoz blaga izven Unije za končne potrošnike

b) kadar se prevoz blaga opravi davčnemu zavezancu, v Uniji ali izven nje, se upošteva 1. odstavek 25. člena ZDDV-1, plačnik DDV naročnik oz. prejemnik storitev.

To pomeni, da davčni zavezanec s sedežem v Sloveniji, ki bo opravil prevoz blaga za naročnika, davčnega zavezanca s sedežem zunaj EU, ne obračuna DDV za prevoz ali del prevoza, ki je opravljen na ozemlju Slovenije, ker je kraj opravljanja storitev kraj, kjer ima sedež naročnik prevoza blaga - v državi zunaj EU.

Hkrati pa je kraj opravljanja storitev prevoza blaga v primeru prevoza blaga za naročnika, slovenskega davčnega zavezanca, ne glede na dejansko opravljen kraj prevoza blaga (v EU ali zunaj EU), v celoti v Sloveniji.

  • Kraj opravljanja prevoza, ki je v celoti opravljen znotraj Unije (kadar se opravi davčnemu zavezancu, se upošteva 1. odstavek 25. člena ZDDV-1, plačnik DDV naročnik oz. prejemnik storitev).

  • Kadar se opravi osebi, ki ni davčni zavezanec, je kraj opravljanja prevoza kraj začetka prevoza (3. odstavek 28. člena ZDDV-1).

Ne nanaša se na vodne poti, ki niso del ozemlja Unije (6. odstavek 28. člena ZDDV-1), tako, da se DDV ne obračuna za tisti del prevoza blaga znotraj Unije, ki se opravi osebam, ki niso davčni zavezanci in se nanaša na vodne poti, ki niso del ozemlja Unije.

Prevoz blaga, ki je opravljen v povezavi z izvozom blaga

Pravna podlaga je v (e) točki 1. odstavka 52. člena ZDDV-1.

  • Kot samostojna prevozna storitev;

  • Kot sestavni del, ki je obdavčen v državi vnosa blaga.

Prevoz blaga v povezavi z uvozom blaga

Pravna podlaga je v 13. točki 50. člena ZDDV-1:

  • Kot samostojna prevozna storitev,

  • Kot sestavni del uvoza blaga.

KRAJ OPRAVLJANJA PREVOZA

Prevoz potnikov

Pri prevozu potnikov se upošteva ozemeljsko načelo, in sicer je obdavčena le relacija, ki je opravljena po ozemlju Republike Slovenje. Prevoz izven Slovenije je po določbah ZDDV-1 neobdavčljiv v Sloveniji. Po 1. odstavku 28. člena ZDDV-1 je kraj opravljanja prevoza potnikov kraj, kjer se opravlja prevoz, pri čemer se upošteva prevožena razdalja.

Za prevoz oseb na relaciji Ljubljana - Niš, se obračuna DDV zgolj za prevoženo razdaljo, ki jo prevoznik opravi po ozemlju Slovenije.

V kolikor prevoznik opravi prevoz potnikov v celoti izven Slovenije, npr. relacija Dunaj - Praga ali relacija Skopje - Beograd, je celotna prevožena pot neobdavčljiva v Sloveniji. V prvem primeru, ko je prevoz opravljen znotraj EU, je prevoznik dolžan upoštevati predpise obeh držav članic, tako Avstrijske kot tudi Češke. Ravno tako to velja tudi za prevoz v tretjih državah, saj je prevoznik tako rekoč dolžan upoštevati pravila posamezne države, po kateri se opravijo prevozne storitve.

Tako lahko zaključimo, da so prevozne storitve obdavčene v tisti državi, v kateri se te storitve kot take opravijo, pri čemer se upošteva prevožena razdalja.

Skladno z izvedbeno uredbo se delež opravljenega prevoza v Uniji določi s potovanjem prevoznega sredstva in ne s potovanjem njegovih potnikov.

To določilo razumemo tako, da mora tako prevoznik v vsaki državi identificirati za namene DDV in temu ustrezno obračunati in plačati davek, ki velja v tej državi.

Mednarodni prevoz potnikov

FURS ima na svoji spletni strani objavljeno brušuro z naslovom Posebna ureditev za opravljanje storitev mednarodnega občasnega cestnega prevoza potnikov, december 2018.

Za obdobje od 1. 4. 2015 velja posebna ureditev za tuje davčne zavezance, ki občasno opravljajo storitve mednarodnega cestnega prevoza potnikov v Sloveniji. Davčni zavezanec, ki v Sloveniji nima sedeža ali stalne poslovne enote niti stalnega ali običajnega prebivališča in na ozemlju Slovenije izključno opravlja storitve občasnega mednarodnega cestnega prevoza potnikov, ob izpolnjevanju določenih pogojev lahko uporabi poenostavljen postopek registracije, obračuna in plača DDV po tej posebni ureditvi. Ta posebna ureditev se lahko uporablja le za mednarodne občasne cestne prevoze potnikov, ne pa tudi za mednarodne linijske cestne prevoze potnikov. Uporaba posebne ureditve je za davčne zavezance, ki izpolnjujejo pogoje za njeno uporabo, opcijska. Več informacij tukaj.

Z vidika identifikacije za namene DDV v Sloveniji je v primeru, da prevoz opravi podizvajalec po naročilu glavnega izvajalca, pomembno tudi, ali podizvajalec opravlja storitve v svojem imenu za svoj račun ali v tujem imenu za tuj račun. V primeru, da podizvajalec opravlja storitve prevoza v Sloveniji v svojem imenu in za svoj račun, je prav tako dolžan v Sloveniji pridobiti ID za namene DDV in za opravljen prevoz po Sloveniji obračunati in plačati DDV (storitve prevoza oseb in njihove osebne prtljage je obdavčena z nižjo, 9,5 % stopnjo DDV).

V nasprotnem, če jih opravlja v imenu in za račun glavnega prevoznika, ki ima v Sloveniji ID za namene DDV, podprevozniku ni potrebno pridobiti ID za namene DDV. FURS navaja, da bi bilo v tem primeru smiselno, da ima v vozilu potrdilo o identifikaciji za namene DDV glavnega prevoznika, ki bo tudi obračunal DDV od prevožene razdalje po Sloveniji.

Prevoznik obračuna slovenski DDV le za del poti, ki je na ozemlju Slovenije, za del poti, ki jo opravi na ozemlju druge države članice, pa obračuna DDV po predpisih druge države članice. Če prevoznik opravi prevoz potnikov deloma na ozemlju Slovenije, deloma pa na ozemlju tretje države, mora slovenski DDV obračunati za del poti, ki jo opravi na ozemlju Slovenije, del poti, ki jo opravi na ozemlju tretje države, pa je zunaj obsega slovenskega DDV. Na računu mora biti izkazana stopnja DDV v skladu z nacionalno zakonodajo države članice.

V primeru, ko davčni zavezanec, ki v Sloveniji nima sedeža, ima pa sedež v tretji državi ali na tretjem ozemlju, je dolžan v skladu drugim odstavkom 76. člena imenovati davčnega zastopnika kot osebo, ki mora plačati DDV, davčni zavezanec, ki ima sedež v drugi državi članici, pa lahko imenuje davčnega zastopnika kot osebo, ki mora plačati DDV.

Skladno s pojasnilom FURS št. 4230-308/2016-6, z dne 12. 8. 2016, z naslovom Opravljanje storitev prevoza potnikov na območju Republike Slovenije in obveznost identifikacije ter obračunavanja DDV, je FURS mnenja, da v primerih dajanja prevoznega sredstva z voznikom v najem, ko avtobusni prevoznik opravi prevoz potnikov in za to tudi prevzame odgovornost, gre za storitev prevoza potnikov, pri čemer ni pomembno, ali ima ta avtobusni prevoznik pogodbeni odnos s potnikom ali ne. Avtobusni prevoznik, ki opravlja storitev za organizatorja potovanj oziroma potovalno agencijo, se mora identificirati za namene DDV v Sloveniji in obračunati DDV glede na prevoženo razdaljo, če je del poti opravljen na ozemlju Slovenije. Prav tako se mora identificirati za namene DDV ter obračunati DDV glede na prevoženo razdaljo tudi potovalna agencija, če opravi lastno storitev cestnega prevoza potnikov.

ZDDV-1 poenostavlja administrativne obveznosti tujih davčnih zavezancev, ki opravljajo občasni mednarodni cestni prevoz potnikov preko Slovenije.

Posebno ureditev lahko uporablja davčni zavezanec s sedežem v drugih državah članicah ali tretjih državah, ki ne uveljavlja odbitka DDV oziroma vračila DDV in opravlja v Sloveniji občasni mednarodni prevoz potnikov s prevoznimi sredstvi, ki niso registrirana v Sloveniji in ne opravlja nobenih drugih transakcij, ki bi bile predmet obdavčitve z DDV v Sloveniji.

Za namene te posebne ureditve je podana definicija občasnega cestnega prevoza potnikov in definicija mednarodnega cestnega prevoza potnikov. Občasni cestni prevoz potnikov pomeni občasni prevoz potnikov v cestnem prometu, kot je urejen v zakonu, ki ureja prevoze v cestnem prometu in sicer je »občasni prevoz potnikov v cestnem prometu« prevoz, ki ne spada pod javni linijski prevoz niti pod posebni linijski prevoz in pri katerem se skupina vnaprej določenih potnikov prevaža pod pogoji, ki so dogovorjeni s pogodbo med prevoznikom in naročnikom ali naročnico prevoza.

Mednarodni cestni prevoz potnikov je prevoz potnikov v cestnem prometu, pri katerem je kraj odhoda oz. prihoda prevoznega sredstva zunaj Slovenije.

V kolikor davčni zavezanec izpolnjuje pogoje za uporabo te posebne ureditve in se odloči za uporabo le-te, mora posebno ureditev uporabljati najmanj eno davčno obdobje, torej praviloma koledarsko leto. Navedeno pomeni, da če se davčni zavezanec, ki opravlja občasni mednarodni cestni prevoz odloči za uporabo posebne ureditve v določenem koledarskem letu, tekom leta ne more preiti iz posebne ureditve na obračunavanje DDV po splošnih pravilih, ampak mora posebno ureditev uporabljati do poteka koledarskega leta. V primeru prenehanja uporabe posebne ureditve je davčno obdobje krajše, zato bo v tem primeru posebno ureditev uporabljal do dneva prenehanja uporabe te posebne ureditve, vendar znotraj istega koledarskega leta posebne ureditve ponovno ne bo mogel več uporabiti, tudi če bi kasneje izpolnjeval pogoje za uporabo posebne ureditve. Uporaba posebne ureditve in splošne ureditve obračunavanja DDV v istem koledarskem letu se izključujeta, kar pomeni, da za to koledarsko leto ni mogoče uveljavljati splošno in posebno ureditev, torej v primeru da se davčni zavezanec odloči za uporabo posebne ureditve, jo mora uporabljati celotno koledarsko leto oziroma v primeru prenehanja uporabe posebne ureditve do dneva prenehanja. Če pa davčni zavezanec v koledarskem letu uporablja splošno ureditev v istem koledarskem letu ne more preiti na uporabo posebne ureditve.

Posebna ureditev omogoča tujim davčnim zavezancem, ki ne uveljavljajo pravice do odbitka vstopnega DDV plačanega pri nabavah blaga ali storitev v Sloveniji ali vračila DDV in občasno opravljajo mednarodni cestni prevoz potnikov, poenostavljen postopek identifikacije za DDV ter obveznost predložitve letnega obračuna DDV.

Davčni zavezanec – občasni prevoznik je dolžan pred opravljanjem prevoza po Sloveniji v elektronski obliki obvestiti davčni organ o vsakem predvidenem prevozu po ozemlju Slovenije, tako da sporoči svojo davčno številko za DDV, registrsko številko prevoznega sredstva po območju Slovenije in predvideno relacijo prevoza po Sloveniji.

Občasni prevoznik, ki se odloči za uporabo te posebne ureditve, je dolžan zahtevek za identifikacijo za DDV poslati elektronsko davčnemu organu, ta pa mora preko storitev elektronskega poslovanja FURS eDavki (opomba 1)  poslati potrdilo o prejetem zahtevku, v 8 dneh od prejema zahtevka pa tudi potrdilo o identifikacijski številki za DDV.

K zahtevku za izdajo davčne številke in identifikacijske številke za namene DDV mora davčni zavezanec predložiti tudi izjavo, da ne opravlja transakcij znotraj Unije ali drugih dobav blaga in storitev, ki so predmet obdavčitve v Sloveniji, za katere bi se moral identificirati za namene DDV v skladu z 79. členom ZDDV-1. Lahko se ti davčni zavezanci prostovoljno odločijo za imenovanje davčnega zastopnika, ni pa to obveza po ZDDV-1.

Pri opravljanju prevoza mora imeti občasni prevoznik - davčni zavezanec v vozilu potrdilo o identifikacijski številki za DDV oziroma potrdilo o vloženem zahtevku. Davčni organ vodi evidenco davčnih zavezancev po tej ureditvi ter evidenco registrskih oznak prevoznih sredstev ter število potnikov po