Danes je 24.4.2024

Input:

DDV od prejetega plačila za dobave, ki niso opravljene (C-250/14)

23.12.2015, Vir: InfoCuria - Sodna praksa SodiščaČas branja: 22 minut

SODBA SODIŠČA (prvi senat)

z dne 23. decembra 2015 (jezik postopka: francoščina)

„Davek na dodano vrednost – Obdavčljivi dogodek in obveznost obračuna – Zračni promet – Kupljena, a ne uporabljena vozovnica – Izvedba storitve prevoza – Izdaja vozovnice – Trenutek plačila davka“

V združenih zadevah C‑250/14 in C‑289/14,

katerih predmet sta predloga za sprejetje predhodne odločbe na podlagi člena 267 PDEU, ki ju je vložilo Conseil d'État (državni svet, Francija) z odločbama z dne 21. maja 2014, ki sta prispeli na Sodišče 26. maja in 12. junija 2014, v postopkih

Air France-KLM, nekdanja Air France (C‑250/14),

Hop!-Brit Air SAS, nekdanja Brit Air (C‑289/14)

proti

Ministère des Finances et des Comptes publics,

SODIŠČE (prvi senat),

v sestavi A. Tizzano, podpredsednik Sodišča v funkciji predsednika prvega senata, F. Biltgen, A. Borg Barthet (poročevalec), E. Levits in S. Rodin, sodniki,

generalna pravobranilka: J. Kokott,

sodni tajnik: A. Calot Escobar,

na podlagi pisnega postopka,

ob upoštevanju stališč, ki so jih predložili:

  • za Air France-KLM, nekdanjo Air France, in Hop!-Brit Air SAS, nekdanjo Brit Air, A. Beetschen, odvetnica,
  • za francosko vlado D. Colas, J.- S. Pilczer in S. Ghiandoni, agenti,
  • za Irsko E. Creedon, J. Quaney in A. Joyce, agenti, skupaj z A. Keirse, BL,
  • za grško vlado K. Nasopoulou in S. Lekkou, agentki,
  • za portugalsko vlado L. Inez Fernandes, R. Campos Laires in A. Cunha, agenti,
  • za Evropsko komisijo C. Soulay in L. Lozano Palacios, agentki,

na podlagi sklepa, sprejetega po opredelitvi generalne pravobranilke, da bo v zadevi razsojeno brez sklepnih predlogov,

izreka naslednjo

Sodbo

1        Predloga za sprejetje predhodne odločbe se nanašata na razlago členov 2, točka 1, in 10(2) Šeste direktive Sveta z dne 17. maja 1977 o usklajevanju zakonodaje držav članic o prometnih davkih – Skupni sistem davka na dodano vrednost: enotna osnova za odmero (77/388/EGS) (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 9, zvezek 1, str. 23), kakor je bila spremenjena z Direktivo Sveta 1999/59/ES z dne 17. junija 1999 (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 9, zvezek 1, str. 324, v nadaljevanju: Šesta direktiva) in nato z Direktivo Sveta 2001/115/ES z dne 20. decembra 2001 (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 9, zvezek 1, str. 352, v nadaljevanju: spremenjena Šesta direktiva).

2        Ta predloga sta bila vložena v okviru spora med družbama Air France-KLM, nekdanja Air France, in Hop!-Brit Air SAS, nekdanja Brit Air, ter Ministère des Finances et des Comptes publics (ministrstvo za finance), ker so bili z davkom na dodano vrednost (DDV) obdavčeni neuporabljena vozovnica in zneski, ki jih je letalski prevoznik nakazal podjetju, ki opravlja enako dejavnost, kot protidajatev za prodajo vozovnic, ki niso bile uporabljene.

 Pravni okvir

 Pravo Unije

3        Člen 2, točka 1, Šeste direktive in spremenjene Šeste direktive določa:

„Predmet davka na dodano vrednost je naslednje:

1.      dobava blaga ali storitev, ki jo davčni zavezanec, ki deluje kot tak, opravi na ozemlju države za plačilo“.

4        Člen 10 Šeste direktive je določal:

„1.      (a)      ,Obdavčljivi dogodek‘ je dogodek, s katerim so izpolnjeni pravni pogoji, potrebni za nastanek obveznosti obračuna davka.

(b)      , Obveznost obračuna‘ davka nastane v trenutku, ko ima davčni organ po zakonu pravico zahtevati davek od osebe, ki ga je dolžna plačati, četudi se plačilo odloži.

2.      Obdavčljivi dogodek in s tem obveznost obračuna davka nastane, ko je blago dobavljeno ali so storitve opravljene. […]

Če je plačilo izvršeno pred opravljeno dobavo blaga ali preden so storitve opravljene, nastane obveznost obračuna davka ob prejemu plačila in od prejetega zneska.

Z odstopanjem od zgornjih določb lahko države članice določijo, da obveznost obračuna davka za določene transakcije ali za določene kategorije davčnih zavezancev nastane:

–        najkasneje ob izdaji računa ali dokumenta, ki se priznava kot račun, ali

–        najkasneje ob prejemu plačila ali

–        če račun ali dokument, ki se priznava kot račun, ni izdan ali je izdan kasneje, v določenem obdobju od datuma obdavčljivega dogodka.

[…]“

5        V členu 10(2), tretji pododstavek, prva in tretja alinea, spremenjene Šeste direktive je bilo izbrisano sklicevanje na dokument, ki se priznava kot račun. Ta določba se tako nanaša le še na izdajo računa.

6        Na davčno osnovo nanašajoči se člen 11 Šeste direktive in spremenjene Šeste direktive določa:

„A. Na ozemlju države

1.      Davčna osnova:

(a)      pri dobavah blaga in storitev, razen tistih iz (b), (c) in (d) tega odstavka, je vse, kar predstavlja plačilo, ki ga je prejel ali ga bo prejel dobavitelj ali izvajalec od kupca, naročnika ali tretje osebe za te dobave, vključno s subvencijami, ki so neposredno povezane s ceno takšnih dobav;

[…]“

 Francosko pravo

7        Člen 256, točka I, code général des impôts (zakonik o davčnih postopkih, v nadaljevanju: CGI) določa:

„Predmet davka na dodano vrednost sta dobava blaga in opravljanje storitev, ki ju davčni zavezanec, ki deluje kot tak, opravi za plačilo.“

8        Člen 269 CGI določa:

„1.      Obdavčljivi dogodek nastane:

(a)      ko je znotraj Skupnosti blago dobavljeno ali pridobljeno ali so storitve opravljene;

[…]

2.      Obveznost obračuna davka nastane:

[…]

(c)      za storitve, ob plačilu predplačila, cene ali plačila“.

 Spora o glavni stvari in vprašanja za predhodno odločanje

 Zadeva C‑250/14

9        Air France-KLM, ki je leta 2004 postala pravna naslednica družbe Air France, je družba s sedežem v Franciji, ki opravlja dejavnost zračnega prometa. Družba Air France-KLM v okviru te dejavnosti opravlja storitve zračnega potniškega prometa znotraj francoskega ozemlja. Ker so ti notranji leti obdavčeni z DDV, cene vozovnic za te lete vključujejo ta davek.

10      Družba Air France od leta 1999 dalje davčnemu organu ni več nakazovala DDV, prejetega za cene izdanih vozovnic, ki jih potniki na notranjih letih niso uporabili. Na eni strani gre za nezamenljive vozovnice, katerih veljavnost je potekla zaradi nevkrcanja potnikov, na drugi pa za zamenljive vozovnice, katerih veljavnost je potekla, ker v času njihove veljavnosti niso bile uporabljene.

11      Davčna uprava je po preverjanju računovodskih izkazov ugotovila, da je treba zneske, ki se nanašajo na „izdane vozovnice, ki niso bile uporabljene“, obdavčiti z DDV po znižani stopnji 5,5 %, ki se uporabi za storitve notranjega zračnega prevoza potnikov. Družbi Air France-KLM je zato vročila obvestila o naknadno obračunanem DDV za obdobje od 1. aprila 2000 do 31. marca 2003 v znesku 4.066.607 EUR in zamudnih obrestih v znesku 1.226.584 EUR.

12      Tribunal administratif de Cergy-Pontoise (upravno sodišče v Cergy-Pontoise) je s sodbo z dne 9. junija 2011 zavrnilo predlog družbe Air France- KLM, naj se jo oprosti plačila tega naknadno obračunanega DDV. Cour administrative d’appel de Versailles (pritožbeno upravno sodišče v Versaillesu) je s sodbo z dne 13. novembra 2012 navedeno sodbo potrdilo in presodilo, da mora biti v skladu z določbami iz členov 256 in 269 CGI ob upoštevanju člena 1234 civilnega zakonika za zneske, ki so bili po dokončni neizvršitvi storitve prevoza zadržani, obračunan DDV. Družba Air France-KLM je zoper to sodbo vložila kasacijsko pritožbo.

13      Ker je Conseil d’État (državni svet) dvomilo glede obdavčitve neuporabljene vozovnice z DDV, je