Danes je 28.3.2024

Input:

Dela na objektu in obračun DDV po 76.a členu ZDDV-1

4.1.2021, , Vir: Verlag DashöferČas branja: 14 minut

2020.12.2.12 Dela na objektu in obračun DDV po 76.a členu ZDDV-1

mag. Aleksandra Heinzer, davčna svetovalka

Podjetje A (ima ID št. za DDV npr. SI A) je prevzelo dela na objektu (nepremičnini) in sklenilo pogodbo z naročnikom/investitorjem npr. podjetjem C (ima ID št. za DDV npr. SI C). Nato se je podjetje A za del posla dogovorilo za izvedbo in prepustilo podizvajalcu, podjetju B (ima ID št. za DDV npr. SI B). Podjetje B bo za opravljene storitve izstavilo račun podjetju A. Podjetje B ima registrirano glavno dejavnost F43.210 - Inštaliranje električnih napeljav in naprav.

Podjetje B bo opravilo samo storitve, in sicer:

a) storitve elektroinštalacij na objektu (podjetje B ne dobavi elektromateriala),

b) storitve montaže mavčnih (gips) plošč na objektu (podjetje B ne dobavi mavčnih plošč, temveč jih samo montira).

Ali lahko podjetje B, ki je samo podizvajalec, izstavi račun podjetju A na osnovi 76.a člena ZDDV-1 v omenjenem primeru, če gre samo za opravljanje storitev, ali ne? Ali bi lahko podjetje B, če bi dobavilo elektromaterial in hkrati opravilo še storitev elektro inštalacij, torej je material “vgradilo“ na objektu (enako tudi za mavčne plošče: dobava + montaža le-teh), uporabilo pri izdaji računa podjetju A 76.a člen? Ali je pri tem pomembno, kakšen je delež materiala in kakšen je delež storitve? Če je razmerje odločilno, kakšen je ta delež, da lahko uporabimo 76.a člen ZDDV-1?

Kako pa je v omenjenem primeru, če je podjetje B podizvajalec in opravi storitev elektroinštalacij na objektu in montaže mavčnih plošč na objektu v drugi državi članici EU (Nemčija, Avstrija):

a) brez dobave elektromateriala/mavčnih plošč,

b) z dobavo elektromateriala/mavčnih plošč bo račun izstavilo slovenskemu podjetju, ki je prevzelo del posla s tujim naročnikom (podjetje A)? Ali ima v tem primeru 27. člen ZDDV-1 prednost pred 76.a členom, saj je kraj opravljanja storitev tam, kjer leži nepremičnina (v drugi državni članici EU). Ali lahko SI B izda račun SI A z uporabo klavzule po 27. členu ZDDV-1? Kako je s poročanjem v obrazec DDV-O?

Opredelitev vrste transakcij in določitev kraja

V gradbeni sferi se soočamo z vsemi vrstami transakcij, in sicer z opravljanjem storitev, dobavo blaga in dobavo blaga z instalacijo. Opredelitev vrste transakcije je v praksi enostavno, če gre izključno za opravljanje storitev (brez uporabe kakršnegakoli blaga) ali izključno za dobavo blaga (brez uporabe kakršenkoli storitev). Nekoliko težje pa je transakcijo opredeliti, ko gre za sestavljene dobave, saj DDV zakonodaja jasnih in natančnih kriterijev v zvezi s tem ne daje. Zaradi navedenega se je smiselno opreti na vodila, ki jih je v svojih sodbah podalo Sodišče EU.

V skladu z evropsko sodno prakso je tako za ugotovitev, ali je treba sestavljeno enotno transakcijo opredeliti kot »dobavo blaga« ali kot »opravljanje storitve«, treba preveriti, kateri elementi so prevladujoči. Prevladujoči element mora biti določen tako, da je utemeljen z vidika povprečnega potrošnika, pri presoji celote pa se upošteva, kako pomembni so elementi opravljanja storitve v primerjavi z elementi dobave blaga v vsebinskem, in ne le količinskem smislu1. Gre torej za celovito presojo, ki se mora načeloma izvesti glede na vsak posamičen primer.

Deseti odstavek 20. člena ZDDV-1 določa, da kadar blago, ki ga odpošlje ali prevaža dobavitelj, kupec ali tretja oseba, instalira ali montira dobavitelj ali druga oseba za njegov račun, s poskusnim zagonom ali brez njega, se za kraj dobave šteje kraj, kjer je blago instalirano ali montirano. Omenjeno pravilo, ki je povzeto po 36. členu Direktive o DDV, je Sodišče EU podrobneje pojasnilo v sodbi v zadevi C-111/05 (opomba 2), v kateri je ugotavljalo uporabo pravila določanja kraja pri dobavi in napeljavi podmorskega kabla iz optičnih vlaken. Najprej je ugotovilo, da so za opisano transakcijo potrebni vsi deli, ki jo sestavljajo, da so tesno povezani in tako ni mogoče, ne da bi bilo to nerealno, šteti, da bo stranka najprej prejela kabel iz optičnih vlaken in nato pri istemu dobavitelju različne storitve v zvezi z njegovo položitvijo. Posledično je tako po mnenju sodišča dobavo in položitev kabla šteti za enotno transakcijo glede na DDV. Nato je sodišče presojalo, ali je treba to enotno transakcijo šteti za dobavo blaga ali za opravljanje storitev, in zato ugotoviti njene glavne dele. Ugotovilo je, da je za položitev kabla potrebna izvedba zapletenih tehničnih postopkov, uporaba posebne opreme in posebno strokovno znanje ter zdi