Danes je 28.3.2024

Input:

Dodeljevanje dovoljenj za uporabo določenega dela radiofrekvenčnega spektra - pojem "gospodarska dejavnost" (C-369/04)

26.6.2007, Vir: InfoCuria - Sodna praksa SodiščaČas branja: 19 minut

SODBA SODIŠČA (veliki senat)

26. junija 2007 (jezik postopka: angleščina)

„Šesta direktiva DDV – Obdavčljive transakcije – Pojem ‚gospodarska dejavnost‘ – Člen 4(2) – Dodeljevanje dovoljenj za uporabo določenega dela radio‑frekvenčnega spektra, namenjenega telekomunikacijskim storitvam“

V zadevi C‑369/04,

katere predmet je predlog za sprejetje predhodne odločbe na podlagi člena 234 ES, ki ga je vložilo VAT and Duties Tribunal, London (Združeno kraljestvo), z odločbo z dne 24. avgusta 2004, ki je prispela na Sodišče 26. avgusta 2004, v postopku

Hutchison 3G UK Ltd,

mmO2 plc,

Orange 3G Ltd,

T-Mobile (UK) Ltd,

Vodafone Group Services Ltd,

proti

Commissioners of Customs and Excise,

SODIŠČE (veliki senat),

v sestavi V. Skouris, predsednik, P. Jann, C. W. A. Timmermans, A. Rosas, K. Lenaerts, P. Kūris, E. Juhász in J. Klučka, predsedniki senata, K. Schiemann, J. Makarczyk (poročevalec) in U. Lõhmus, sodniki,

generalna pravobranilka: J. Kokott,

sodna tajnika: B. Fülöp in K. Sztranc-Sławiczek, administratorja,

na podlagi pisnega postopka in obravnave z dne 7. februarja 2006,

ob upoštevanju stališč, ki so jih predložili:

–        za Hutchison 3G UK Ltd, MmOplc, Orange 3G Ltd, T-Mobile (UK) Ltd in Vodafone Group Services Ltd K. P. E. Lasok, QC, ter J. Turnbull in P. Lomas, solicitors,

–        za vlado Združenega kraljestva M. Bethell in R. Caudwell, zastopnika, skupaj s P. Goldsmithom, K. Parkerjem in C. Vajdo, QC, ter G. Peretzom, barrister,

–        za dansko vlado J. Molde, zastopnik, skupaj s K. Hagel‑Sørensenom, odvetnik,

–        za nemško vlado W.‑D. Plessing in C. Schulze‑Bahr, zastopnika, skupaj s K.‑T. Stoppom, odvetnik,

–        za špansko vlado J. Rodriguez Cárcamo, zastopnik,

–        za Irsko D. O’Hagan, zastopnik, skupaj z A. Astonom, SC, in G. Clohessyjem, BL,

–        za nizozemsko vlado H. G. Sevenster in M. de Grave, zastopnika,

–        za Komisijo Evropskih skupnosti K. Gross, R. Lyal in M. Shotter, zastopniki,

po predstavitvi sklepnih predlogov generalne pravobranilke na obravnavi 7. septembra 2006

izreka naslednjo

Sodbo

1        Predlog za sprejetje predhodne odločbe se nanaša na razlago Šeste direktive 77/388/EGS Sveta z dne 17. maja 1977 o usklajevanju zakonodaje držav članic o prometnih davkih – Skupni sistem davka na dodano vrednost: enotna osnova za odmero (UL L 145, str. 1, v nadaljevanju: Šesta direktiva), zlasti na razlago člena 4 te direktive.

2        Predlog je bil vložen v okviru spora med družbami Hutchison 3G UK Ltd, Mm02 plc, Orange 3G Ltd, T-Mobile (UK) Ltd in Vodafone Group Services Ltd ter Commissioners of Customs and Excise, organom, ki je v Združenem kraljestvu pristojen za pobiranje davka na dodano vrednost (v nadaljevanju: DDV), zaradi pridobitve pravice do odbitka zneska DDV, ki naj bi ga te družbe plačale, ko jim je leta 2000 Secretary of State for Trade and Industry (državni sekretar za trgovino in industrijo, v nadaljevanju: državni sekretar) na podlagi dražbe izdal dovoljenja za mobilne telekomunikacije tretje generacije, imenovane UMTS (v nadaljevanju: dovoljenja, obravnavana v postopku v glavni stvari).

 Pravni okvir

 Določbe o DDV

 Skupnostna ureditev

3        Na podlagi člena 2(1) Šeste direktive je dobava blaga ali storitev, ki jo davčni zavezanec, ki deluje kot tak, opravi na ozemlju države za plačilo, predmet davka na dodano vrednost.

4        Člen 4 te direktive določa:

„1.      ‚Davčni zavezanec‘ je vsaka oseba, ki kjerkoli neodvisno opravlja katero koli gospodarsko dejavnost iz odstavka 2, ne glede na namen ali rezultat te dejavnosti.

2.      Gospodarske dejavnosti iz odstavka 1 obsegajo vse dejavnosti proizvajalcev, trgovcev in oseb, ki opravljajo storitve, vključno z rudarskimi in kmetijskimi dejavnostmi in dejavnostmi samostojnih poklicev. Za gospodarsko dejavnost se šteje tudi izkoriščanje premoženja v stvareh ali pravicah, ki je namenjeno trajnemu doseganju dohodka.

[...]

5.      Državni, regionalni in lokalni organi ter druge osebe javnega prava se ne štejejo za davčne zavezance v zvezi z dejavnostmi ali transakcijami, ki jih opravljajo kot organi oblasti, tudi če pobirajo dajatve, pristojbine, prispevke ali plačila v zvezi s temi dejavnostmi ali transakcijami.

Pri opravljanju takšnih dejavnosti ali transakcij pa se štejejo za davčne zavezance v zvezi s temi dejavnostmi ali transakcijami, če bi obravnava, kot da niso davčni zavezanci, povzročila znatno izkrivljanje konkurence.

V vsakem primeru se ti organi štejejo za davčne zavezance v zvezi z dejavnostmi iz Priloge D, če obseg teh dejavnosti ni tako majhen, da bi bil zanemarljiv.

[…]“

5        Člen 17 omenjene direktive določa:

„1.      Pravica do odbitka nastane v trenutku, ko nastane obveznost za obračun odbitnega davka.

2.      Dokler se blago in storitve uporabljajo za namene njegovih obdavčljivih transakcij, je davčni zavezanec upravičen odbiti davek, ki ga je dolžan plačati:

a)      davek na dodano vrednost, ki ga je dolžan plačati ali ga je plačal za blago ali storitve, ki mu jih je dobavil ali mu jih bo dobavil drug davčni zavezanec;

[…]“

6        Točka 1 Priloge D k Šesti direktivi navaja telekomunikacije.

 Nacionalna ureditev

7        Zakon o DDV iz leta 1994 (Value Added Tax Act 1994) v členu 4(1) določa:

„DDV se obračuna od vseh dobav blaga ali storitev, opravljenih v Združenem kraljestvu, če gre za obdavčljivo dobavo blaga ali storitev, ki jo zavezanec opravi v okviru svoje gospodarske dejavnosti.“

 Določbe glede dodeljevanja dovoljenj, obravnavanih v postopku v glavni stvari

 Skupnostna ureditev

8        Direktiva 97/13/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 10. aprila 1997 o skupnem okviru za splošna in posamična dovoljenja na področju telekomunikacijskih storitev (UL L 117, str. 15) je veljala do 25. julija 2003.

9        Člen 2(1) te direktive določa:

„V tej direktivi se uporabljajo naslednje opredelitve:

[...]

(d)      ‚bistvene zahteve‘ so neekonomski razlogi v javnem interesu, zaradi katerih lahko država članica določi pogoje za postavitev in/ali izkoriščanje telekomunikacijskih omrežij ali opravljanje telekomunikacijskih storitev. Ti razlogi so varnost delovanja omrežja, ohranjanje njegove celovitosti in v upravičenih primerih skupno opravljanje storitev, varstvo podatkov, varstvo okolja ter urbanistični cilji in cilji urejanja okolja ter smotrna raba frekvenčnega spektra in preprečevanje vseh škodljivih motenj med radijskimi telekomunikacijskimi sistemi in drugimi prostorskimi ali zemeljskimi tehničnimi sistemi. […]“

10      V členu 3(3),