SODBA SODIŠČA (drugi senat)
z dne 3. septembra 2009 (jezik postopka: italijanščina)
„DDV – Primarnost prava Skupnosti – Določba nacionalnega prava, ki določa načelo pravnomočnosti“
V zadevi C‑2/08,
katere predmet je predlog za sprejetje predhodne odločbe na podlagi člena 234 ES, ki ga je vložilo Corte suprema di cassazione (Italija) z odločbo z dne 10. oktobra 2007, ki je prispela na Sodišče 2. januarja 2008, v postopku
Amministrazione dell’Economia e delle Finanze,
Agenzia delle Entrate
proti
Fallimento Olimpiclub Srl,
SODIŠČE (drugi senat),
v sestavi C. W. A. Timmermans, predsednik senata, K. Schiemann (poročevalec), P. Kūris, L. Bay Larsen, sodniki, in C. Toader, sodnica,
generalni pravobranilec: J. Mazák,
sodna tajnica: R. Şereş, administratorka,
na podlagi pisnega postopka in obravnave z dne 22. januarja 2009,
ob upoštevanju stališč, ki so jih predložili:
- za Fallimento Olimpiclub Srl G. Tinelli, odvetnik,
- za italijansko vlado I. Bruni, zastopnica, skupaj s P. Gentilijem in W. Ferrante, avvocati dello Stato,
- za slovaško vlado B. Ricziová, zastopnica,
- za Komisijo Evropskih skupnosti E. Traversa in M. Afonso, zastopnika,
po predstavitvi sklepnih predlogov generalnega pravobranilca na obravnavi 24. marca 2009
izreka naslednjo
Sodbo
1 Predlog za sprejetje predhodne odločbe se nanaša na uporabo načela pravnomočnosti v sporu na področju davka na dodano vrednost (v nadaljevanju: DDV).
2 Ta predlog je bil vložen v okviru spora med družbo Fallimento Olimpiclub Srl (Olimpiclub Srl v stečaju, v nadaljevanju: Olimpiclub) in Amministrazione dell’Economia e delle Finanze (uprava za gospodarstvo in finance, v nadaljevanju: davčna uprava) v zvezi s štirimi obvestili o popravku DDV, ki so bila naslovljena na družbo Olimpiclub za davčna leta od 1988 do 1991.
Nacionalna zakonodaja
3 Člen 2909 italijanskega civilnega zakonika (codice civile) z naslovom „Pravnomočnost“ določa:
„Stranke, njihovi dediči ali pravni nasledniki so v celoti vezani na vsebino pravnomočne sodbe.“
4 Ta člen je Corte suprema di cassazione (vrhovno kasacijsko sodišče) razložilo v sodbi št. 13916/06 tako:
„[…] kadar se dva postopka med istima strankama nanašata na isto pravno razmerje in se je eden od njiju končal s sodbo, ki je postala pravnomočna, ugotovitve v zvezi s tem pravnim položajem ali rešitvijo dejanskih ali pravnih vprašanj, ki se nanašajo na skupno bistveno vprašanje obeh zadev – in ki so tako del nujne logične premise odločitve v izreku sodbe – preprečujejo ponovni preizkus istega, zdaj že rešenega pravnega vprašanja, čeprav ima poznejši postopek različne cilje od teh, ki so predmet in zahtevek prvega.“
Spor o glavni stvari in vprašanje za predhodno odločanje
5 Olimpiclub, družba z omejeno odgovornostjo, ki se ukvarja z gradnjo in vodenjem športnih objektov, je lastnica športnega kompleksa, ki je bil postavljen na zemljišču v lasti italijanske države. Navedena družba je 27. decembra 1985 z Associazione Polisportiva Olimpiclub (v nadaljevanju: Associazione), ki je nepridobitno združenje, katerega ustanovni člani so večinoma imeli deleže tudi v družbi Olimpiclub, sklenila pogodbo, s katero je bilo združenju Associazione dovoljena uporaba vseh objektov navedenega športnega kompleksa (v nadaljevanju: pogodba o uporabi). V zameno je moralo združenje Associazione, prvič, prevzeti obveznost plačila stroškov nadomestila italijanski državi (znesek, ki ga je treba plačati zaradi dovoljenja uporabe zemljišča), drugič, vsako leto plačati 5 milijonov ITL iz naslova vračila pavšalnih letnih stroškov in, tretjič, prenesti na družbo Olimpiclub celoten bruto prihodek združenja Associazione, ki ustreza skupni vsoti letnih vplačil njegovih članov.
6 Davčna uprava je leta 1992 začela preiskavo v zvezi s to pogodbo o uporabi in ugotovila, da je bil edini namen strank te pogodbe prek formalno zakonitega akta obiti zakonodajo, da bi prejeli davčno prednost. Družba Olimpiclub naj bi tako na nepridobitno združenje prenesla vsa upravna bremena in bremena vodenja zadevnega športnega kompleksa, medtem ko je pridobila dohodek, ki ga je ustvarilo to združenje s članarinami, ki so jih plačali njegovi člani, in ki zato ni bil predmet DDV. Ker je davčna uprava tako ugotovila, da se na pogodbo o uporabi ni mogoče sklicevati, je družbi Olimpiclub pripisala ves bruto prihodek združenja Associazione v letih, ki so predmet davčnega nadzora, in je zato s štirimi obvestili o popravku popravila obračune DDV, ki jih je predložila družba Olimpiclub za davčna leta od 1988 do 1991.
7 Družba Olimpiclub je ta obvestila o popravku izpodbijala pri Commissione tributaria provinciale di primo grado di Roma (prvostopenjsko pokrajinsko davčno sodišče v Rimu), to pa…
