Danes je 20.4.2024

Input:

Obrazložitev 3. člena ZDavPr

19.2.2018, , Vir: Verlag DashöferČas branja: 7 minut

2018.04.2.5 Obrazložitev 3. člena ZDavPr

mag. Aleksandra Heinzer, davčna svetovalka

Imamo vprašanje v zvezi s 3. členom Zakona o davčnem potrjevanju računov.

  1. Kako ravnati v primeru davčnega zavezanca, ki nima sedeža v Sloveniji in je kraj dobave Slovenija, če skupna vrednost dobav (dobav v Sloveniji?) v tekočem ali v preteklem koledarskem letu presega 35.000,00 EUR? Kako se potem operativno postopa? Ali se enostavno opravi promet brez davčnega potrjevanja računov ali pa je treba to javiti na FURS in kako? Kako se upošteva promet v tekočem letu, ko se doseže 35.000,00 EUR na drugi osnovi – lahko začnejo prodajati za gotovino, ne da bi na FURS pošiljali račune?
  2. Kako ravnati, če se dobavitelj odloči, da je, ne glede na to, da vrednost njegovih dobav v tekočem koledarskem letu ne presega 35.000,00 EUR, kraj teh dobav Slovenija?

Skladno s prvim odstavkom 3. člena Zakona o davčnem potrjevanju računov (ZDavPR) je zavezanec za izvajanje postopka potrjevanja računov oseba iz prvega in drugega odstavka 31. člena ZDavP-2, ki mora izdati račun. Nadalje 1. točka drugega odstavka istega člena tega zakona določa, da se ne glede na navedeno za zavezanca ne šteje davčni zavezanec v primeru, ko gre za dobave blaga, ki jih opravi davčni zavezanec, ki nima sedeža v Republiki Sloveniji in za katere se kot kraj dobave po predpisih, ki urejajo davek na dodano vrednost, šteje Republika Slovenija, če skupna vrednost teh dobav v tekočem koledarskem letu oziroma v preteklem koledarskem letu presega 35.000 eurov, ali če se dobavitelj odloči, da je, ne glede na to, da vrednost njegovih dobav v tekočem koledarskem letu ne presega tega zneska, kraj teh dobav Republika Slovenija.

Navedena izjema se nanaša na t. i. pošiljčne posle ali dobave blaga na daljavo (posebnost ne velja za dobave rabljenega blaga, umetniških predmetov, zbirk ali starin, ki so predmet DDV v skladu s posebno ureditvijo), pri katerih se kraj dobave blaga določi po posebnem pravilu iz tretjega odstavka 20. člena ZDDV-1. Skladno s slednjim se tako šteje, da je kraj dobave blaga, ki ga odpošlje ali odpelje dobavitelj ali druga oseba