Danes je 19.3.2024

Input:

Obveznost izdajatelja računa, da plača DDV, ki je v njem naveden (C-712/17)

8.5.2019, Vir: InfoCuria - Sodna praksa SodiščaČas branja: 19 minut

SODBA SODIŠČA (prvi senat)

z dne 8. maja 2019 (jezik postopka: italijanščina)

„Predhodno odločanje – Davek na dodano vrednost (DDV) – Fiktivne transakcije – Nemožnost odbitka davka – Obveznost izdajatelja računa, da plača DDV, ki je v njem naveden – Globa v znesku, ki je enak znesku neupravičeno odbitega DDV – Združljivost z načeloma nevtralnosti DDV in sorazmernosti“

V zadevi C‑712/17,

katere predmet je predlog za sprejetje predhodne odločbe na podlagi člena 267 PDEU, ki ga je vložilo Commissione tributaria regionale di Lombardia (davčno sodišče dežele Lombardije, Italija) z odločbo z dne 9. oktobra 2017, ki je prispela na Sodišče 20. decembra 2017, v postopku

EN.SA. Srl

proti

Agenzia delle Entrate – Direzione Regionale Lombardia Ufficio Contenzioso,

SODIŠČE (prvi senat),

v sestavi J.‑C. Bonichot (poročevalec), predsednik senata, C. Toader, sodnica, A. Rosas, L. Bay Larsen in M. Safjan, sodniki,

generalna pravobranilka: J. Kokott,

sodni tajnik: A. Calot Escobar,

na podlagi pisnega postopka,

ob upoštevanju stališč, ki so jih predložili:

–        za italijansko vlado G. Palmieri, agentka, skupaj z M. Capolupom in G. De Bellisom, avvocati dello Stato,

–        za Evropsko komisijo N. Gossement in F. Tomat, agentki,

po predstavitvi sklepnih predlogov generalne pravobranilke na obravnavi 17. januarja 2019

izreka naslednjo

Sodbo

1        Predlog za sprejetje predhodne odločbe se nanaša na razlago Direktive Sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost (UL 2006, L 347, str. 1, v nadaljevanju: Direktiva o DDV).

2        Ta predlog je bil vložen v okviru spora med družbo EN.SA. Srl in Agenzia delle Entrate – Direzione Regionale della Lombardia (davčna uprava – deželna direkcija za Lombardijo, Italija) (v nadaljevanju: davčna uprava) v zvezi z odmerno odločbo, ki je bila izdana tej družbi in s katero je bilo naloženo povečanje dolgovanega davka na dodano vrednost (DDV) skupaj z obrestmi in sankcijami.

 Pravni okvir

 Pravo Unije

3        Člen 63 Direktive o DDV določa:

„Obdavčljivi dogodek in s tem obveznost obračuna DDV nastane, ko je blago dobavljeno ali so storitve opravljene.“

4        Člen 167 te direktive določa:

„Pravica do odbitka nastane v trenutku, ko nastane obveznost za obračun odbitnega davka.“

5        Člen 168 navedene direktive določa:

„Dokler se blago in storitve uporabljajo za namene njegovih obdavčenih transakcij, ima davčni zavezanec v državi članici, v kateri opravlja te transakcije, pravico, da odbije od zneska DDV, ki ga je dolžan plačati, naslednje zneske:

(a)      DDV, ki ga je dolžan ali ga je plačal v tej državi članici za blago in storitve, ki mu jih je ali mu jih bo opravil drug davčni zavezanec;

[…]“

6        Člen 203 te direktive določa:

„DDV je dolžna plačati vsaka oseba, ki izkaže DDV na računu.“

7        Člen 273 Direktive o DDV določa:

„Države članice lahko določijo še druge obveznosti, za katere menijo, da so potrebne za pravilno pobiranje DDV in za preprečevanje utaj, ob upoštevanju zahteve po enakem obravnavanju domačih transakcij in transakcij, ki jih opravljajo davčni zavezanci med državami članicami, pod pogojem, da takšne obveznosti v trgovini med državami članicami ne zahtevajo formalnosti pri prehodu meja.

Možnost, ki je predvidena v prvem pododstavku, se ne more uporabljati za nalaganje dodatnih obveznosti v zvezi z izdajanjem računov, ki jih je več, kot je določeno v poglavju 3.“

 Italijansko pravo

8        Decreto del Presidente della Repubblica n. 633 – Istituzione et disciplina dell’imposta sul valore aggiunto (uredba predsednika Republike št. 633 o vzpostavitvi in ureditvi davka na dodano vrednost) z dne 26. oktobra 1972 v različici, ki se uporablja za spor o glavni stvari (v nadaljevanju: DPR št. 633/1972), v členu 17(1) določa:

„Davek plačajo osebe, ki izvršujejo obdavčljive odtujitve blaga in opravljajo obdavčljive storitve; plačajo ga davčnemu organu za vse opravljene transakcije skupaj in neto po odbitku iz člena 19, v skladu s podrobnimi pravili in tako, kot je določeno v naslovu II.“

9        Člen 19(1) DPR št.°633/1972 določa:

„Pri določitvi davka, dolgovanega na podlagi prvega odstavka člena 17, ali preveč plačanega davka iz drugega odstavka člena 30 se od zneska davka za opravljene transakcije odbije znesek davka, ki ga je plačal ali ga dolguje davčni zavezanec, ali davka, ki mu je bil naložen na podlagi nadomestila za blago in storitve, uvožene ali pridobljene za poslovne, obrtne ali poklicne dejavnosti. Pravica do odbitka davka za kupljeno ali uvoženo blago in storitve nastane v trenutku, ko nastane obveznost za obračun davka in se lahko uveljavlja najpozneje v davčnem obračunu za drugo leto, ki sledi letu, v katerem je nastala pravica do dobitka, in zanjo veljajo pogoji, ki so veljali v času nastanka pravice.“

10      Člen 21 DPR št. 633/1972 določa:

„V primeru izdaje računa za neobstoječe transakcije ali če sta račun in davek od transakcije navedena za zneska, ki sta višja od dejanskih, je treba davek plačati za celoten znesek, naveden na računu.“

11      Člen 6(6) Decreto legislativo n. 471 (zakonska uredba št. 471) z dne 18. decembra 1997 je v različici, ki se je uporabljala v času dejanskega stanja zadeve v glavni stvari, določal:

„Kdor nezakonito odbije davek, ki je bil plačan, dolgovan ali mu je bil zaradi prevalitve zaračunan, se kaznuje z upravno sankcijo, ki je enaka znesku izvedenega odbitka.“

 Spor o glavni stvari in vprašanje za predhodno odločanje

12      EN.SA. je italijanska družba za proizvodnjo in distribucijo električne energije. Davčna uprava je popravila obračune DDV družbe EN.SA. za davčni leti 2009 in 2010. Ta uprava je na podlagi člena 19 DPR št. 633/1972 zavrnila odbitek DDV od transakcij nakupa električne energije, za katere je štela, da so fiktivne, saj ni bilo dejanskega prenosa energije, in družbi EN.SA. na podlagi člena 6(6) zakonske uredbe, navedene v točki 11 te sodbe, naložila globo v znesku, ki je enak znesku neupravičeno odbitega DDV.

13      Po drugi strani pa davčna uprava ni ugotovila, da bi družba EN.SA. kršila svojo obveznost plačila DDV od vsake od njenih transakcij prodaje električne energije.

14      Po mnenju te uprave se te različne transakcije umeščajo v krožni mehanizem prodaje enakih količin energije po enakih cenah med družbami, ki so del iste skupine. Te so bile izvedene z izključnim namenom, da se skupini Green Network omogoči predložitev