Danes je 6.7.2022

Input:

Plačilo DDV poleg plačila uvoznih carinskih dajatev (C‑714/20)

20.5.2022, Vir: InfoCuria - Sodna praksa Sodišča

SODBA SODIŠČA (šesti senat)

z dne 12. maja 2022(jezik postopka: italijanščina)

„Predhodno odločanje – Carinska unija – Davek na dodano vrednost (DDV) – Direktiva 2006/112/ES – Člen 201 – Osebe, ki so dolžne plačati davek – Uvozni DDV – Carinski zakonik Unije – Uredba (EU) št. 952/2013 – Člen 77(3) – Solidarna odgovornost posrednega carinskega zastopnika in družbe uvoznice – Carine“

V zadevi C‑714/20,

katere predmet je predlog za sprejetje predhodne odločbe na podlagi člena 267 PDEU, ki ga je vložilo Commissione tributaria provinciale di Venezia (pokrajinsko davčno sodišče v Benetkah, Italija) z odločbo z dne 17. novembra 2020, ki je na Sodišče prispela 24. decembra 2020, v postopku

U. I. Srl

proti

Agenzia delle dogane e dei monopoli – Ufficio delle dogane di Venezia,

SODIŠČE (šesti senat),

v sestavi I. Ziemele, predsednica senata, T. von Danwitz (poročevalec) in P. G. Xuereb, sodnika,

generalna pravobranilka: T. Ćapeta,

sodni tajnik: A. Calot Escobar,

na podlagi pisnega postopka,

ob upoštevanju stališč, ki so jih predložili:

–        za U. I. Srl M. C. Santacroce in A. Dal Ferro, avvocati,

–        za italijansko vlado G. Palmieri, agentka, skupaj z G. Albenziom, avvocato dello Stato,

–        za grško vlado M. Tassopoulou, K. Georgiadis in G. Avdikos, agenti,

–        za Evropsko komisijo L. Lozano Palacios, F. Clotuche‑Duvieusart in F. Moro, agentke,

na podlagi sklepa, sprejetega po opredelitvi generalne pravobranilke, da bo v zadevi razsojeno brez sklepnih predlogov,

izreka naslednjo

Sodbo

1        Predlog za sprejetje predhodne odločbe se nanaša na razlago člena 201 Direktive Sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost (UL 2006, L 347, str. 1; v nadaljevanju: Direktiva o DDV) in člena 77(3) Uredbe (EU) št. 952/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. oktobra 2013 o carinskem zakoniku Unije (UL 2013, L 269, str. 1; v nadaljevanju: carinski zakonik).

2        Ta predlog je bil vložen v sporu med družbo U. I. Srl in Agenzia delle dogane e dei monopoli – Ufficio delle dogane di Venezia (agencija za carine in monopole, carinski urad v Benetkah, Italija; v nadaljevanju: carinski urad) glede tega, da je morala U. I. kot posredna carinska zastopnica pri uvozu poleg uvoznih carinskih dajatev plačati še davek na dodano vrednost (DDV).

 Pravni okvir

Pravo Unije

Direktiva o DDV

3        V uvodnih izjavah 43 in 44 Direktive o DDV je navedeno:

„(43)      Države članice morajo imeti možnost določiti osebo, ki je dolžna plačati davek pri uvozu.

(44)      Države članice lahko določijo, da namesto osebe, ki je dolžna plačati davek, neka druga oseba solidarno odgovarja za plačilo davka.“

4        Člen 2(1)(d) te direktive določa, da je uvoz blaga predmet DDV.

5        Za uvoz blaga se v skladu s členom 30, prvi odstavek, Direktive o DDV šteje vnos blaga v Unijo, ki ni v prostem prometu v smislu člena 29 PDEU.

6        Člen 70 te iste direktive določa, da obdavčljivi dogodek in s tem obveznost obračuna DDV nastane, ko je blago uvoženo.

7        Člen 71 Direktive o DDV določa:

„1.      Če je za blago pri vnosu v "Unijo" začet eden od postopkov ali transakcij iz členov 156, 276 in 277 ali postopek začasnega uvoza s popolno oprostitvijo uvoznih dajatev ali zunanji tranzitni postopek, obdavčljivi dogodek in s tem obveznost obračuna DDV nastaneta šele v trenutku, ko se za to blago ti postopki ali transakcije končajo.

Vendar, če je uvoženo blago zavezano carini, kmetijskim prelevmanom ali dajatvam z enakim učinkom, določenih v okviru skupne politike, obdavčljivi dogodek in s tem obveznost obračuna DDV nastaneta v trenutku nastanka obdavčljivega dogodka in obveznosti obračuna teh dajatev.

2.      Če uvoženo blago ni zavezano nobenim dajatvam iz drugega pododstavka odstavka 1, države članice glede obdavčljivega dogodka in trenutka nastanka obveznosti obračuna DDV uporabljajo določbe, ki se uporabljajo za obračun carine.“

8        Člen 201 te direktive določa:

„Pri uvozu je DDV dolžna plačati oseba ali osebe, ki jih država članica uvoza določi ali prizna kot osebe, ki so dolžne plačati davek.“

Carinski zakonik

9        Člen 5 carinskega zakonika določa:

„V "carinskem" zakoniku se uporabljajo naslednje opredelitve:

[…]

6.      ,carinski zastopnik‘ pomeni vsako osebo, ki jo druga oseba za svoje poslovanje s carinskimi organi imenuje za izvrševanje dejanj in formalnosti, določenih s carinsko zakonodajo;

[…]

12.      ,carinska deklaracija‘ pomeni dejanje, s katerim oseba na predpisan način in v predpisani obliki navede, da želi dati blago v določen carinski postopek, po potrebi z navedbo uporabe katerih koli posebnih režimov;

[…]

15.      ,deklarant‘ pomeni osebo, ki vloži carinsko deklaracijo, deklaracijo za začasno hrambo, vstopno skupno deklaracijo, izstopno skupno deklaracijo, deklaracijo za ponovni izvoz ali obvestilo o ponovnem izvozu v svojem imenu, ali osebo, v imenu katere je taka deklaracija ali obvestilo vloženo;

[…]

18.      ,carinski dolg‘ pomeni obveznost osebe, da plača znesek uvozne ali izvozne dajatve, ki se v skladu z veljavno carinsko zakonodajo uporablja za določeno blago;

19.      ,dolžnik‘ pomeni vsako osebo, ki je zavezana za carinski dolg;

20.      ,uvozna dajatev‘ pomeni carino, ki se plača ob uvozu blaga;

[…]“

10      Člen 18(1) tega zakonika določa:

„Vsaka oseba lahko imenuje carinskega zastopnika.

Takšno zastopanje je lahko neposredno, ko carinski zastopnik nastopa v tujem imenu in za tuj račun, ali posredno, ko carinski zastopnik nastopa v svojem imenu, vendar za tuj račun.“

11      Člen 77 tega istega zakonika, ki je v oddelku 1, naslovljenem „Carinski dolg pri uvozu“, poglavja 1, naslovljenega „Nastanek carinskega dolga“, naslova III navedenega zakonika, „Carinski dolg in zavarovanje“, določa:

„1.      Carinski dolg pri uvozu nastane, ko se neunijsko blago, zavezano uvozni dajatvi, da v enega od naslednjih carinskih postopkov:

(a)      sprostitev v prosti promet, tudi v okviru določb o posebni rabi;

(b)      začasni uvoz z delno oprostitvijo uvozne dajatve.

2.      Carinski dolg nastane v trenutku sprejema carinske deklaracije.

3.      Deklarant je dolžnik. Pri posrednem zastopanju je dolžnik tudi oseba, za račun katere je carinska deklaracija izdelana.

Kadar je carinska deklaracija v zvezi z enim od postopkov iz odstavka 1 izpolnjena na podlagi informacij, zaradi katerih se uvozna dajatev ali njen del ne pobere, je dolžnik tudi oseba, ki je predložila informacije, potrebne za izpolnjevanje deklaracije, in je vedela ali bi morala in mogla vedeti, da so takšni podatki lažni.“

12      Člen 84 carinskega zakonika določa:

„Kadar je več oseb zavezanih plačilu zneska uvozne ali izvozne dajatve, ki ustreza enemu carinskemu dolgu, so te solidarno odgovorne za plačilo zneska.“

Italijansko pravo

13      Člen 1 Decreto del Presidente della Repubblica n. 633 – Istituzione e disciplina dell’imposta sul valore aggiunto (odlok predsednika republike št. 633 o uvedbi in ureditvi davka na dodano vrednost) z dne 26. oktobra 1972 (redni dodatek h GURI št. 292 z dne 11. novembra 1972; v nadaljevanju: odlok št. 633/1972) določa:

„Predmet davka na dodano vrednost so dobave blaga ali storitve, ki se opravijo na ozemlju države v okviru poslovanja podjetja, opravljanja obrti ali poklica in za vsak uvoz, ne glede na to, kdo ga opravi.“

14      Člen 8 tega odloka določa:

„Za neobdavčljive dobave za izvoz štejejo:

[…]

(c)      dobave, tudi prek komisionarjev, blaga, razen zgradb in gradbenih zemljišč, ter storitve za osebe, ki so opravile izvozne dobave ali transakcije znotraj Skupnosti in ki na tej podlagi izkoristijo možnost kupiti, tudi prek komisionarjev, ali uvoziti blago ali storitve brez plačila davka.

[…]“

15      Člen 17(1) navedenega odloka določa:

„Davčni zavezanci so osebe, ki izvršujejo prenose premoženja in opravljajo storitve, ki so predmet davka; plačajo ga davčnemu organu za vse opravljene transakcije skupaj in neto po odbitku iz člena 19, v skladu s podrobnimi pravili in na način, kot je določeno v naslovu II.“

16      Člen 70(1) tega istega odloka določa:

„Uvozni davek se ugotovi, določi in pobere za vsako transakcijo. V zvezi s spori in sankcijami se uporabljajo določbe carinske zakonodaje s področja dajatev na mejah.“

17      Člen 34 Decreto del Presidente della Repubblica n. 43 – Approvazione del testo unico delle disposizioni legislative in materia doganale (odlok predsednika republike št. 43 o potrditvi enotnega besedila zakonskih določb na področju carin) z dne 23. januarja 1973 (redni dodatek h GURI št. 80 z dne 28. marca 1973; v nadaljevanju: odlok št. 43/1973) določa:

„Med ‚carine‘ se štejejo vse dajatve, ki jih morajo carinski organi obračunati po zakonu v zvezi s carinskimi postopki.

Carine zajemajo ‚dajatve na mejah‘: uvozne in izvozne dajatve, prelevmane in druge obdavčitve pri uvozu in izvozu, določene v uredbah Skupnosti in njihovih izvedbenih pravilih, v zvezi z uvoženim blagom, monopolnimi pravicami, dodatnimi mejnimi dajatvami in vsemi drugimi dajatvami in dodatnimi trošarinami v korist države.“

18      Člen 38 tega odloka določa:

„Carino je dolžan plačati lastnik blaga v skladu s členom 56, poleg njega pa so za plačilo solidarno zavezani vsi, v imenu katerih je bilo blago uvoženo ali izvoženo.

Za namene plačevanja davka ima