Št. pojasnila: 542-9/2026-2
Datum: 13. 2. 2026
Pojasnilo FURS navajamo v celoti.
Namen posebne ureditve tristranskega posla znotraj Unije je poenostavitev, ki jo lahko uporabi drugi v verigi, če so izpolnjeni predpisani pogoji. Običajno gre za posel, kjer v verigi dobav sodelujejo trije davčni zavezanci, identificirani za namene DDV, vsak v svoji državi članici. Blago se odpošlje ali odpelje neposredno od prvega k tretjemu v verigi, poenostavitev pa drugemu davčnemu zavezancu v verigi omogoča, da se mu ni treba identificirati za namene DDV v državi članici prejemnika blaga.[1]
Splošno sodišče Evropske unije je v zadevi T‑646/24 (MS Ključarovci) pojasnilo glede DDV obravnave tristranskih transakcij v kompleksnejših verigah dobav, kjer sodelujejo štirje davčni zavezanci in ne le trije in sicer, ali mora tretji v verigi dobave blaga to blago tudi fizično prevzeti.
Primer:
Podjetje B, identificirano za namene DDV v DČ2, kupi blago v DČ1 od podjetja A, identificiranega za namene DDV v DČ1, in ga proda kupcu C, identificiranemu za namene DDV v DČ3. Podjetje C to blago naprej proda podjetju D, identificiranemu za namene DDV v DČ3. Blago se odpošlje neposredno iz DČ1 v DČ3, vendar podjetje C blaga ne prejme, ampak ga v DČ3 dejansko prejme podjetje D. Prevoz organizira in plača podjetje B.
Ključno vprašanje se nanaša na vprašanje razlage člena 141 (c) in (d) Direktive o DDV, torej ali se sme poenostavitev za tristranske posle uporabiti tudi v primeru, da blago ni fizično pripeljano formalnemu kupcu (podjetju C), ampak je v tej isti državi članici dejansko prepeljano kupčevemu kupcu (podjetju D).
Skladno s členom 14(1)[2] Direktive o DDV in ustaljeno sodno prakso Sodišča EU se pojem »dobava blaga« ne nanaša na prenos lastninske pravice, ampak zajema vsak prenos premoženja v stvareh ene…
