Št. pojasnila: 0920-5312/2020
Datum: 15. 4. 2020, 28. 3. 2022, 21. 10. 2022, 13. 12. 2022, 16. 1. 2023
Pojasnilo FURS objavljamo v celoti.
Glede obdavčitve z DDV storitev osebne asistence po Zakonu o osebni asistenci – ZOA je bilo do sedaj stališče, da so storitve bolj zahtevne pomoči uporabnikom pri vseh tistih opravilih in dejavnostih, ki jih uporabnik ne more izvajati sam zaradi vrste in stopnje invalidnosti, a jih vsakodnevno potrebuje doma in izven doma, da lahko živi neodvisno, aktivno in je enakopravno vključen v družbo po ZOA, za katere je ustrezna razvrstitev v SKD dejavnosti 88.109 Drugo socialno varstvo brez nastanitve za starejše in invalidne osebe in 88.999 Drugo drugje nerazvrščeno socialno varstvo brez nastanitve, oproščene plačila DDV po 6. točki prvega odstavka 42. člena Zakona o davku na dodano vrednost - ZDDV-1 (oziroma 43. člena, v povezavi s 6. točko prvega odstavka 42. člena ZDDV-1). Na podlagi dodatnih informacij glede izvajanja storitev osebne asistence in spremembe uvrstitve storitev osebne asistence v SKD se navedeno stališče spreminja in velja naslednje:
Storitve osebne asistence po ZOA se po pojasnilu SURS uvrščajo pod šifro dejavnosti Q/88 in so oproščene plačila DDV po 6. točki prvega odstavka 42. člena ZDDV-1 (oziroma 43. člena, v povezavi s 6. točko prvega odstavka 42. člena ZDDV-1).
Iz pojasnila Statističnega urada Republike Slovenije št. 900-67/2022/6 z dne 29. 11. 2022 izhaja, da se storitve osebne asistence, ki se izvajajo kot celoten paket storitev za uporabnika:
- storitve, namenjene osebni pomoči uporabnika;
- storitve, namenjene pomoči v gospodinjstvu in drugih dnevnih opravilih;
- spremstvo;
- pomoč na delovnem mestu in v izobraževalnem procesu;
- pomoč pri komunikaciji,
in se kot posamezne storitve med seboj dopolnjujejo ter kot celota uporabniku nudijo samostojno in neodvisno življenje, razvrščajo v dejavnost 88 Socialno varstvo brez nastanitve v Standardni klasifikaciji dejavnosti (SKD 2008).
Navedeno pomeni, da je opravljanje storitev osebne asistence, ki se izvajajo po ZOA in se uvrščajo pod šifro SKD: Q/88, posledično upravičeno do oprostitve plačila DDV na podlagi 6. točke prvega odstavka 42. člena ZDDV-1 (oziroma 43. člena ZDDV-1 v povezavi s 6. točko prvega odstavka 42. člena ZDDV-1, če izvajalci le teh niso osebe javnega prava).
VPRAŠANJA IN ODGOVORI
Vprašanje 1: Ali izvajalec storitev osebne asistence, ki je kot izvajalec storitev osebne asistence po ZOA vpisan v register pri pristojnem ministrstvu, izpolnjuje pogoje za oprostitev plačila DDV od opravljenih storitev osebne asistence, glede na to, da mu za to ni bila podeljena koncesija?
Odgovor
Izvajalec storitev osebne asistence, ki je vpisan v register izvajalcev osebne asistence pri pristojnem ministrstvu in je pridobil odločbo tega ministrstva za izvajanje storitev osebne asistence, nima pa podeljene koncesije, izpolnjuje pogoj za oprostitev plačila DDV po 6. točki prvega odstavka 42. člena ZDDV-1 (če ni oseba javnega prava se uporabi 43. člen ZDDV-1).
Po 6. točki prvega odstavka 42. člena ZDDV-1 so namreč plačila DDV oproščene socialnovarstvene storitve, vključno s storitvami domov za starejše oziroma storitve dolgotrajne oskrbe, in dobava blaga, ki je z njimi neposredno povezana, ki jo:
- kot javno službo opravljajo javni socialnovarstveni zavodi ali druge osebe na podlagi koncesije, ali
- druge nepridobitne organizacije, ki se po predpisih štejejo za dobrodelne, invalidske organizacije ali organizacije za samopomoč.
Izvajanje osebne asistence je v področnem zakonu opredeljeno kot nepridobitna dejavnost, izvajalci te storitve so preverjeni in potrjeni s strani resornega ministrstva ter uvrščeni na seznam izvajalcev, cena teh storitev je regulirana in jo izvajalcem plača resorno ministrstvo, osebe, ki so upravičene do osebne asistence, pa lahko izbirajo med potrjenimi izvajalci osebne asistence.
Storitve osebne asistence so oproščene DDV na podlagi 6. točke prvega odstavka 42. člena ZDDV-1, hkrati pa so opredeljeni tudi izvajalci teh storitev. To so bodisi osebe javnega prava (javni socialno varstveni zavodi) oziroma določene druge osebe, opredeljene v tem členu. To so lahko druge osebe, ki izvajajo te storitve na podlagi koncesije ali druge nepridobitne organizacije, ki se po predpisih štejejo za dobrodelne organizacije, invalidske organizacije ali organizacije za samopomoč. Na ta način je konkretizirana določba g) točke prvega odstavka 132. člena Direktive 112/2006 (v nadaljnjem besedilu: DDV direktiva), v delu, ki se nanaša na opredelitev drugih organizacij, ki jih Slovenija za namene izvajanja te določbe priznava kot organizacije socialnega pomena. V skladu s 133. členom DDV direktive pa lahko Slovenija te druge organizacije, ki niso osebe javnega prava, tudi dodatno omeji s kriteriji iz 134. člena DDV direktive. Slovenija je to…
