Prezaračunavanje storitev nastanitve in prevoza potnikov in uporaba posebne ureditve

18.15 Prezaračunavanje storitev nastanitve in prevoza potnikov in uporaba posebne ureditve

mag. Aleksandra Heinzer, davčna svetovalka

V praksi so zelo pogosti primeri, ko želi davčni zavezanec (ne glede na to, katera je njegova primarna dejavnost) določeno storitev prezaračunati drugemu davčnemu zavezancu, pri čemer pa ta strošek storitve, ki je predmet prezaračunavanja, ni pomožna storitev storitvi, ki sicer predstavlja njegovo glavno storitev, pač pa je le naključna, samostojna storitev. Največkrat sta to storitev nastanitve in/ali storitev prevoza potnikov (letalski prevoz, taksi prevoz itd.).

Prvi korak, ki ga mora davčni zavezanec v vsakem primeru opraviti, je, da ugotovi, ali pri prezaračunavanju teh stroškov nastopa v svojem imenu za račun tega drugega davčnega zavezanca ali pa nastopa v tujem imenu za tuj račun, kar mora izhajati iz pogodbenih obveznosti, včasih pa to določa že sam zakon (opomba 1).

Če se v posameznem primeru ugotovi, da davčni zavezanec pri naročanju in prezaračunavanju teh storitev deluje v imenu in za račun drugega davčnega zavezanca, potem se upošteva c. točka šestega odstavka 36. člena ZDDV-1. Skladno s slednjo se zneski, ki jih davčni zavezanec prejme od svojega naročnika kot povračilo za izdatke, ki jih je plačal v imenu in za račun naročnika in jih vodi v svojem knjigovodstvu kot prehodne postavke, ne vštevajo v davčno osnovo. Davčni…