Input:

Pridobitve blaga znotraj Skupnosti, opravljene pod identifikacijsko številko za DDV, ki jo izda država članica izvora blaga (T‑638/24)

25.2.2026, Vir: InfoCuria - Sodna praksa SodiščaČas branja: 21 minut

SODBA SPLOŠNEGA SODIŠČA (senat za predhodno odločanje)

z dne 25. februarja 2026 (jezik postopka: nemščina)

„ Predhodno odločanje – Obdavčenje – Skupni sistem DDV – Kraj pridobitev blaga znotraj Skupnosti – Člena 40 in 41 Direktive 2006/112/ES – Zavezanec za DDV – Člen 203 Direktive 2006/112 – Načelo davčne nevtralnosti – Načelo sorazmernosti – Pridobitve blaga znotraj Skupnosti, opravljene pod identifikacijsko številko za DDV, ki jo izda država članica izvora blaga – Napačen izkaz DDV na računih za ustrezne dobave znotraj Skupnosti “

V zadevi T‑638/24,

katere predmet je predlog za sprejetje predhodne odločbe na podlagi člena 267 PDEU, ki ga je vložilo Verwaltungsgerichtshof (vrhovno upravno sodišče, Avstrija) z odločbo z dne 23. oktobra 2024, ki je na Sodišče prispela 22. novembra 2024, v postopku

Finanzamt Österreich

proti

D GmbH,

SPLOŠNO SODIŠČE (senat za predhodno odločanje),

ob posvetovanju v sestavi S. Papasavvas, predsednik, N. Półtorak, sodnica, M. Sampol Pucurull, D. Petrlík (poročevalec) in W. Valasidis, sodniki,

generalni pravobranilec: J. Martín y Pérez de Nanclares,

sodni tajnik: V. Di Bucci,

na podlagi tega, da je Sodišče 10. decembra 2024 na podlagi člena 50b, tretji odstavek, Statuta Sodišča Evropske unije predlog za sprejetje predhodne odločbe preneslo na Splošno sodišče,

ob upoštevanju področja iz člena 50b, prvi odstavek, točka (a), Statuta Sodišča Evropske unije in neobstoja samostojnega vprašanja glede razlage v smislu člena 50b, drugi odstavek, navedenega statuta,

na podlagi pisnega dela postopka,

ob upoštevanju stališč, ki so jih predložili:

–        za avstrijsko vlado A. Posch, J. Schmoll in F. Koppensteiner, agenti,

–        za Evropsko komisijo P. Carlin in L. Hohenecker, agenta,

po predstavitvi sklepnih predlogov generalnega pravobranilca na obravnavi 29. oktobra 2025

izreka naslednjo

Sodbo

1        Predlog za sprejetje predhodne odločbe se nanaša na razlago členov 40, 41 in 203 Direktive Sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost (UL 2006, L 347, str. 1; v nadaljevanju: Direktiva o DDV) ter načel nevtralnosti davka na dodano vrednost (v nadaljevanju: DDV) in sorazmernosti.

2        Ta predlog je bil vložen v okviru spora med Finanzamt Österreich (davčna uprava Avstrije, v nadaljevanju: davčna uprava) in družbo D GmbH glede določitve DDV, ki ga mora ta družba plačati za davčna leta od 2011 do 2015.

 Pravni okvir

Pravo Unije

3        Člen 2(1) Direktive o DDV določa:

„Predmet DDV so naslednje transakcije:

[…]

(b)      pridobitve blaga znotraj Skupnosti, ki jih za plačilo na ozemlju države članice opravi:

(i)      davčni zavezanec, ki deluje kot tak […];

[…].“

4        Člen 20, prvi odstavek, Direktive o DDV določa:

„,Pridobitev blaga znotraj Skupnosti‘ pomeni pridobitev pravice do razpolaganja s premičninami kot lastnik, ki jih pridobitelju odpošlje ali pripelje prodajalec ali pridobitelj ali druga oseba za njun račun, v drugo državo članico, kot je država, v kateri se pošiljanje ali prevoz blaga začne.“

5        Člen 40 Direktive o DDV določa:

„Za kraj pridobitve blaga znotraj Skupnosti se šteje kraj, kjer se blago nahaja v trenutku, ko se konča odpošiljanje ali prevoz blaga pridobitelju.“

6        Člen 41 Direktive o DDV določa:

„Brez vpliva na določbe člena 40 se šteje, da je kraj pridobitve blaga znotraj Skupnosti iz člena 2(1)(b)(i) na ozemlju države članice, ki je izdala identifikacijsko številko DDV, pod katero pridobitelj opravi to pridobitev, razen če oseba, ki blago pridobi, dokaže, da je bila pridobitev predmet DDV v skladu s členom 40.

Če je bila pridobitev predmet DDV v skladu s členom 40 v državi članici, v kateri se odpošiljanje ali prevoz blaga konča, potem ko je bila obdavčena v skladu s prvim pododstavkom, se davčna osnova ustrezno zmanjša v državi članici, ki je izdala identifikacijsko številko DDV, pod katero je pridobitelj opravil to pridobitev.“

7        Člen 138(1) Direktive o DDV je pred sprejetjem Direktive Sveta (EU) 2018/1910 z dne 4. decembra 2018 (UL 2018, L 311, str. 39) določal:

„Države članice oprostijo dobave blaga, ki ga prodajalec ali pridobitelj, ali druga oseba za njun račun odpošlje ali odpelje z ozemlja vsake od njih, vendar znotraj [Evropske unije], opravljene za drugega davčnega zavezanca […], ki deluje kot tak[…] v državi članici, ki ni država članica, v kateri se odpošiljanje ali prevoz blaga začne.“

8        Člen 203 Direktive o DDV določa:

„DDV je dolžna plačati vsaka oseba, ki izkaže DDV na računu.“

Avstrijsko pravo

9        Člen 11(12) Umsatzsteuergesetz 1994 (zakon iz leta 1994 o prometnem davku) z dne 23. avgusta 1994 (BGBl. 663/1994, v nadaljevanju: UStG iz leta 1994) določa:

„Če je podjetnik na računu za dobavo ali drugo storitev znesek davka, ki ga ne dolguje za to transakcijo v skladu s tem zakonom, izkazal ločeno, je dolžan plačati ta znesek na podlagi računa, če tega računa v razmerju do prejemnika dobave ali druge storitve ustrezno ne popravi. […]“

10      Člen 3(8) iz Priloge k UStG iz leta 1994, ki vsebuje določbe o notranjem trgu, določa:

„Pridobitev blaga znotraj Skupnosti se opravi na območju države članice, v kateri je blago na koncu prevoza ali pošiljanja. Če pridobitelj v razmerju do dobavitelja uporabi identifikacijsko številko DDV, ki mu jo je izdala druga država članica, se šteje, da je pridobitev opravljena na ozemlju te države članice, dokler pridobitelj ne dokaže, da je pridobitev obdavčila država članica, navedena v prvem stavku. […]“

 Postopek v glavni stvari in vprašanji za predhodno odločanje

11      D je družba z omejeno odgovornostjo v skladu z avstrijskim pravom. Od dobaviteljev s sedežem v Avstriji (v nadaljevanju: dobavitelji) je pridobila blago, ki ga je iz te države članice dobavila v druge države članice. V okviru teh pridobitev je dobaviteljem sporočila svojo avstrijsko identifikacijsko številko za DDV. Dobavitelji so ji poslali račune v zvezi z dobavo navedenega blaga, na katerih je bil izkazan avstrijski DDV. Družba D je za potrebe svojih davčnih obračunov menila, prvič, da je ta DDV mogoče odbiti, in drugič, da zadevne pridobitve niso pridobitve znotraj Skupnosti, ki so obdavčljive v Avstriji.

12      Davčna uprava je v okviru davčnega nadzora družbe D zoper njo izdala odločbe o odmeri DDV za davčna leta od 2011 do 2015, med katere spadajo transakcije, navedene v točki 11 zgoraj. Ta uprava je menila, da te transakcije pomenijo pridobitve blaga znotraj Skupnosti v smislu člena 20, prvi odstavek, Direktive o DDV. Ugotovila je, da je družba D za navedene transakcije uporabila svojo avstrijsko identifikacijsko številko za DDV in da ta družba ni dokazala, da so bile te pridobitve predmet DDV v državi članici, v kateri se odpošiljanje ali prevoz blaga konča. Zato naj bi bile navedene pridobitve obdavčljive v Avstriji v skladu s členom 3(8) Priloge k UStG iz leta 1994, ki vsebuje določbe o