Danes je 29.3.2024

Input:

Prodaja blaga in ponovni začetek postopka carinskega skladiščenja (C-165/11)

8.11.2012, Vir: InfoCuria - Sodna praksa SodiščaČas branja: 26 minut

SODBA SODIŠČA (prvi senat)

z dne 8. novembra 2012 (jezik postopka: slovaščina)

„Šesta direktiva o DDV – Uporabnost – Carinski zakonik Skupnosti – Blago iz tretje države, za katero je začet postopek carinskega skladiščenja na ozemlju države članice – Predelava blaga v postopku aktivnega oplemenitenja v obliki sistema odloga plačila – Prodaja blaga in ponovni začetek postopka carinskega skladiščenja – Skladiščenje v istem carinskem skladišču med vsemi transakcijami – Dobava blaga na ozemlje države za plačilo – Obdavčljivi dogodek pri DDV“

V zadevi C‑165/11,

katere predmet je predlog za sprejetje predhodne odločbe na podlagi člena 267 PDEU, ki ga je vložilo Najvyšší súd Slovenskej republiky (Slovaška) z odločbo z dne 22. marca 2011, ki je prispela na Sodišče 4. aprila 2011, v postopku

Daňové riaditeľstvo Slovenskej republiky

proti

Profitube spol. s r.o.,

SODIŠČE (prvi senat),

v sestavi A. Tizzano, predsednik senata, A. Borg Barthet, E. Levits, J.‑J. Kasel in M. Safjan (poročevalec), sodniki,

generalni pravobranilec: P. Mengozzi,

sodni tajnik: A. Calot Escobar,

na podlagi pisnega postopka,

ob upoštevanju stališč, ki so jih predložili:

  • za Daňové riaditeľstvo Slovenskej republiky V. Paňko, zastopnik,
  • za Profitube spol. s r.o. M. Čižmárik, advokát,
  • za slovaško vlado B. Ricziová, zastopnica,
  • za češko vlado M. Smolek in J. Vláčil, zastopnika,
  • za Evropsko komisijo L. Lozano Palacios in P. Pecho, zastopnika,

po predstavitvi sklepnih predlogov generalnega pravobranilca na obravnavi 22. maja 2012

izreka naslednjo

Sodbo

1        Predlog za sprejetje predhodne odločbe se nanaša na razlago Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92 z dne 12. oktobra 1992 o carinskem zakoniku Skupnosti (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 2, zvezek 4, str. 307), kakor je bila spremenjena z Uredbo Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 648/2005 z dne 13. aprila 2005 (UL L 117, str. 13, v nadaljevanju: carinski zakonik), in Šeste direktive Sveta z dne 17. maja 1977 o usklajevanju zakonodaje držav članic o prometnih davkih – Skupni sistem davka na dodano vrednost: enotna osnova za odmero (77/388/EGS) (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 9, zvezek 1, str. 23), kakor je bila spremenjena z Direktivo Sveta (EGS) št. 2004/66/ES z dne 26. aprila 2004 (UL L 168, str. 35, v nadaljevanju: Šesta direktiva).

2        Ta predlog je bil vložen v okviru spora med Daňové riaditeľstvo Slovenskej republiky (davčna uprava Slovaške republike, v nadaljevanju: Daňové riaditeľstvo) in družbo Profitube spol. s r.o. (v nadaljevanju: Profitube) s sedežem v Košicah (Slovaška) zaradi plačila davka na dodano vrednost (v nadaljevanju: DDV) za prodajo blaga iz tretje države, ki je bilo skladiščeno v javnem carinskem skladišču na ozemlju Slovaške republike in za katero je bil najprej začet postopek carinskega skladiščenja, nato pa postopek aktivnega oplemenitenja v obliki sistema odloga plačila.

 Pravni okvir

 Pravo Unije

 Carinski zakonik

3        Carinski zakonik je bil razveljavljen in nadomeščen z Uredbo (ES) št. 450/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2008 o carinskem zakoniku Skupnosti (Modernizirani carinski zakonik) (UL L 145, str. 1). Vendar glede na čas dejanskega stanja za spor o glavni stvari velja carinski zakonik.

4        Člen 3 carinskega zakonika je določal:

„1.      V carinsko območje Skupnosti sodijo:

[…]

–        ozemlje Slovaške republike,

[…]

3.      Carinsko območje Skupnosti obsega teritorialne vode, notranje morske vode in zračni prostor držav članic ter ozemlja iz odstavka 2 razen teritorialnih voda, notranjih morskih voda in zračnega prostora tistih ozemelj, ki v skladu z odstavkom 1 niso del carinskega območja Skupnosti.“

5        Člen 84(1) carinskega zakonika je določal:

„V členih 85 do 90:

(a)      kadar se uporablja izraz ,odložni postopek‘ se šteje, da se v primeru neskupnostnega blaga nanaša na naslednje postopke:

[…]

–        carinsko skladiščenje,

–        aktivno oplemenitenje v obliki sistema odloga plačila,

[…]“

6        Člen 98(1) in (2) carinskega zakonika je določal:

„1.      Postopek carinskega skladiščenja omogoča skladiščenje v carinskem skladišču za:

(a)      neskupnostno blago, ne da bi bilo to blago zavezano plačilu uvoznih dajatev ali ukrepom trgovinske politike;

[…]

2.      Carinsko skladišče pomeni vsak kraj, ki ga odobrijo in nadzorujejo carinski organi, kjer je mogoče skladiščiti blago pod določenimi pogoji.“

7        Člen 99, prvi in drugi odstavek, carinskega zakonika je določal:

„Carinsko skladišče je lahko javno skladišče ali zasebno skladišče.

–        ,Javno skladišče‘ pomeni carinsko skladišče, ki ga za skladiščenje blaga lahko uporablja katerakoli oseba;

–        ,zasebno skladišče‘ pomeni carinsko skladišče, namenjeno za skladiščenje blaga s strani imetnika skladišča.“

8        Člen 114(1) in (2)(a) carinskega zakonika je določal:

„1.      Postopek aktivnega oplemenitenja omogoča, da se naslednje blago uporablja na carinskem območju Skupnosti v eni ali več operacijah oplemenitenja, brez poseganja v člen 115:

(a)      neskupnostno blago, namenjeno za ponovni izvoz s carinskega območja Skupnosti v obliki pridobljenih proizvodov, ne da bi bilo to blago zavezano plačilu uvoznih dajatev ali ukrepom trgovinske politike;

[…]

2.      Naslednji izrazi imajo naslednji pomen:

(a)      sistem odloga: postopek aktivnega oplemenitenja, predviden v odstavku 1(a).“

 Šesta direktiva

9        Šesta direktiva je bila razveljavljena in nadomeščena z Direktivo Sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost (UL L 347, str. 1). Vendar glede na čas dejanskega stanja za spor o glavni stvari velja Šesta direktiva.

10      Člen 2 Šeste direktive je določal:

„Predmet [DDV] je naslednje:

1.      dobava blaga ali storitev, ki jo davčni zavezanec, ki deluje kot tak, opravi na ozemlju države za plačilo;

2.      uvoz blaga.“

11      Člen 3, od (1) do (3), Šeste direktive je določal:

„1.      V tej direktivi:

–        ,ozemlje države članice‘ pomeni ozemlje države, kot je opredeljeno za vsako državo članico v odstavkih 2 in 3,

–        ,Skupnost‘ in ,ozemlje Skupnosti‘ pomenita ozemlje držav članic, kot je opredeljeno za vsako državo članico v odstavkih 2 in 3,

–        ,tretje ozemlje‘ in ,tretja država‘ pomenita katero koli ozemlje, razen tistih, ki so opredeljena v odstavkih 2 in 3 kot ozemlje države članice.

2.      V tej direktivi je ,ozemlje države‘ območje uporabe [Pogodbe ES], kot je za vsako državo članico opredeljeno v členu [299 ES].

3.      Iz ozemlja države so izključena naslednja ozemlja posameznih držav članic:

–        v Zvezni republiki Nemčiji:

otok Helgoland,

ozemlje Büsingen,

–        v Kraljevini Španiji:

Ceuta,

Melilla,

–        v Italijanski republiki:

Livigno,

Campione d'Italia,

italijanske vode Luganskega jezera.

Iz ozemlja države so izključena naslednja ozemlja posameznih držav članic:

–        v Kraljevini Španiji:

Kanarsko otočje,

–        v Francoski republiki:

čezmorski departmaji.

–        v Helenski republiki:

Άγιο Όπος.“

12      V skladu s členom 5(1) Šeste direktive „dobava blaga“ pomeni prenos pravice do razpolaganja s premoženjem v stvareh kot lastnik.

13      Člen 7, od (1) do (3), prvi pododstavek, Šeste direktive je določal:

„1.      ,Uvoz blaga‘ pomeni:

(a)      vnos blaga, ki ne izpolnjuje pogojev iz členov [23 ES in 24 ES] v Skupnost, ali blaga iz [Pogodbe ESPJ], ki ni v prostem prometu;

(b)      vnos blaga v Skupnost s tretjega ozemlja, razen blaga iz (a);

2.      Kraj uvoza blaga je država članica, na ozemlju katere se nahaja blago, ob vnosu v Skupnost.

3.      Ne glede na odstavek 2, kadar je za blago iz odstavka 1(a) pri vnosu v Skupnost začet eden od postopkov iz člena 16(1)(B)(a), (b), (c) in (d), postopek začasnega uvoza, s popolno oprostitvijo uvoznih dajatev, ali zunanji tranzitni postopek, je kraj uvoza takega blaga v državi članici, na ozemlju katere se ti postopki končajo.“

14      Člen 10, od (1) do (3), prvi pododstavek, Šeste direktive je določal:

„1.      (a)   ,Obdavčljivi dogodek‘ je dogodek, s katerim so izpolnjeni pravni pogoji, potrebni za nastanek obveznosti obračuna davka;

(b)      ,Obveznost obračuna‘ davka nastane v trenutku, ko ima davčni organ po zakonu pravico zahtevati davek od osebe, ki ga je dolžna plačati, četudi se plačilo odloži.

2.      Obdavčljivi dogodek in s tem obveznost obračuna davka nastane, ko je blago dobavljeno ali so storitve opravljene.

[…]

3.      Obdavčljivi dogodek in s tem obveznost obračuna davka nastane, ko je blago uvoženo. Če je za blago pri vnosu v Skupnost začet eden od postopkov iz člena 7(3), obdavčljivi dogodek in s tem obveznost obračuna davka nastaneta samo, če se za to blago ti postopki