Danes je 29.3.2024

Input:

Razhajanje med podatki za DDV in Intrastat

11.6.2019, , Vir: Verlag DashöferČas branja: 8 minut

2019.12.2.3 Razhajanje med podatki za DDV in Intrastat

mag. Aleksandra Heinzer, davčna svetovalka

V podjetju imamo vsak mesec razliko med poročanjem na obrazcu R-PO (rekapitulacijsko poročilo) ter Intrastatom. Ugotavljamo, da razliko povzročajo naši izdani računi za vračilo blaga dobaviteljem, ker imamo v podjetju politiko, da sami takoj izdelamo račun in ne čakamo na dobaviteljev dobropis. Iz tega naslova vnašamo v obrazec DDV-O to kot zmanjšanje pridobitev blaga iz EU (osnova v polje 32, DDV v polji 23 in 41) in posledično za te transakcije ne izpolnjujemo R-PO. Za Intrastat pa te transakcije poročamo kot dobavo blaga v EU, kar naj bi bilo pravilno. Zanima me, ali je ta razlika dovoljena (in samo tako razložimo na FURS-u) ali bi morali to poročati v DDV-O tudi kot dobavo blaga v EU (in ne kot zmanjšanje pridobitev) ter posledično tudi poročati v R-PO.

Najprej velja poudariti, da se obveznost poročanja v DDV evidence in poročila nanaša na evropska pravila DDV, obveznost poročanja v Intrastat pa je namenjeno statistiki blagovne menjave med državami članicami Evropske unije. Ta poročanja pa po mojem mnenju nikakor ne morejo biti usklajena. Kot primer bi navedla dobavo blaga z instaliranjem, ko mora davčni zavezanec za DDV namene v polje 14 obračuna DDV poročati celotno vrednost dobave, v Intrastat pa se poroča le vrednost proizvoda (dobavljenega materiala) brez stroškov montaže ali inštalacije. Če fakturna vrednost vsebuje vrednost dobavljenega proizvoda (materiala) skupaj s stroški montaže ali inštalacije (opravljene storitve), se vrednost blaga oceni na osnovi vrednostnega deleža, ki ga v fakturni vrednosti predstavlja dobavljeni proizvod (material).

Nadalje menim, da v primeru vračila blaga, ki je bilo prvotno nabavljeno (pridobljeno iz druge države članice), z DDV vidika to ne pomeni dobave blaga, ampak zmanjšanje prvotne dobave in posledično davčne osnove. Slednje temelji na 39. členu ZDDV-1, ki določa, da se pri preklicu naročila, vračilu ali znižanju cene po opravljeni dobavi davčna osnova ustrezno zmanjša. Posledično torej menim, da se v primeru vračila blaga dobavitelju takšna transakcija z DDV vidika ne obravnava kot dobava blaga v Unijo, pač pa se vrednost prvotne nabave ustrezno zniža, kar podrobneje pojasnjujem v nadaljevanju tega odgovora.

Drugače pa je s sporočanjem v Intrastat. Kot namreč izhaja iz Navodil za