1.0 PRAVNE PODLAGE IN KORISTNE POVEZAVE
1.1 Pravne podlage
- Direktiva Sveta 2006/112/ES o skupnem sistemu davka na dodano vrednost (Direktiva o DDV);
- Zakon o davku na dodano vrednost – ZDDV-1;
- Pravilnik o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost – Pravilnik;
- Zakon o finančni upravi - ZFU.
Direktiva o DDV v 11. členu določa, da lahko vsaka država članica obravnava kot enega davčnega zavezanca osebe s sedežem na ozemlju te države članice, ki so kljub temu, da so pravno neodvisne, med seboj finančno, ekonomsko in organizacijsko tesno povezane.
Možnost obravnave več oseb kot skupine za DDV se v slovenski pravni red prenaša z Zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o davku na dodano vrednost (ZDDV-1O), uporabljati pa se je začel s 1. 1. 2026. Tako se davčnim zavezancem, ki so med seboj tesno povezani na načine, predpisane v ZDDV-1, omogoča skupna identifikacija za namene DDV ter se jih s tem razbremeni določenih administrativnih obremenitev. Vse obveznosti in pravice iz naslova DDV za skupino za DDV izpolnjuje en član skupine (predstavnik skupine za DDV), ki ga med seboj izberejo člani, ki sestavljajo skupino za DDV.
1.2 Koristne povezave
- Spletna stran FURS – Davek na dodano vrednost – splošno
- Obrazec DDV-P2s za identifikacijo skupine za DDV ter dodelitve davčne številke in spremembe članov in predstavnika skupine za DDV (Priloga 1 tega podrobnejšega opisa)
- Seznam davčnih zavezancev in evidenca skupin za DDV.
- OPREDELITEV SKUPINE ZA DDV[1]
Dva ali več davčnih zavezancev, ki imajo sedež v Sloveniji, ali stalna poslovna enota, ki jo ima davčni zavezanec na ozemlju Slovenije, ki so med seboj finančno, ekonomsko in organizacijsko povezani, se lahko štejejo za enega davčnega zavezanca za namene ZDDV-1 kot skupina za DDV.
Vse tri povezave (finančna, ekonomska in organizacijska) morajo biti izpolnjene kumulativno in morajo obstajati neprekinjeno v celotnem obdobju obstoja skupine za DDV. Član, ki ne izpolnjuje več vseh treh povezav, mora izstopiti iz skupine za DDV oziroma prenehanje članstva nastopi po uradni dolžnosti, ko je ugotovljeno, da pogoji za članstvo v skupini za DDV niso več izpolnjeni. Če vsaj ena izmed povezav ne obstaja več med vsemi člani skupine za DDV, skupina preneha obstajati po prejemu zahtevka predstavnika skupine za DDV oziroma po uradni dolžnosti.
Pravice in obveznosti iz naslova DDV člani skupine za DDV uresničujejo kot en davčni zavezanec.
Za namene opredelitve skupine za DDV je stalna poslovna enota, ki jo ima davčni zavezanec na ozemlju Slovenije, podružnica podjetja, ustanovljenega v drugi državi članici ali tretji državi, ki je vpisana v sodni register v Sloveniji.
2.1 Finančna povezava
Finančna povezava med davčnimi zavezanci se nanaša na lastniške deleže glede na udeležbo v osnovnem kapitalu oziroma pridobljene glasovalne pravice, ki se nanašajo na pravico sodelovati pri vseh temeljnih odločitvah glede upravljanja družbe. Finančna povezava obstaja, če ima davčni zavezanec neposredno ali posredno v lasti več kot 50 % kapitala drugega davčnega zavezanca ali več kot 50 % glasovalnih pravic drugega davčnega zavezanca. Finančna povezava obstaja med vsemi davčnimi zavezanci, v katerih ima isti davčni zavezanec neposredno ali posredno v lasti več kot 50 % kapitala ali več kot 50 % glasovalnih pravic.
2.2 Gospodarska povezava
Gospodarska povezava obstaja, če davčni zavezanci opravljajo:
- pretežno istovrstne dejavnosti,
- dejavnosti, ki so medsebojno odvisne ali se dopolnjujejo ali
- dejavnosti, ki se v celoti ali delno opravljajo v korist drugih davčnih zavezancev.
Za izpolnjevanje pogojev gospodarske povezave zadostuje že izpolnjevanje enega izmed kriterijev iz a), b) ali c) točke.
Obstoj pogoja gospodarske povezave se presoja glede na vrsto dejavnosti, ki jih ob ustanovitvi skupine za DDV ali ob njihovi naknadni vključitvi v obstoječo skupino za DDV opravljajo do tedaj samostojni davčni zavezanci.
Šteje se, da davčni zavezanci opravljajo pretežno istovrstne dejavnosti, če opravljajo primarne dejavnosti, ki spadajo v isti oddelek Standardne klasifikacije dejavnosti (označen z dvomestno številčno oznako).
Iz točke b) izhaja možnost obstoja gospodarske povezave med člani skupine za DDV prek medsebojno odvisnih dejavnosti ali dejavnosti, ki se med sabo dopolnjujejo. Dejavnosti, ki so medsebojno odvisne, so gospodarske dejavnosti davčnih zavezancev, pri katerih uspešno opravljanje ene dejavnosti pogojuje ali neposredno vpliva na izvajanje druge. Med davčnimi zavezanci obstaja funkcionalna povezanost, zaradi katere posamezna dejavnost davčnega zavezanca ne more učinkovito delovati brez sodelovanja drugega davčnega zavezanca.
Primer 1:
Družba A proizvaja komponente, družba B jih sestavlja v končni izdelek. → B je neposredno odvisna od A.
Dejavnosti, ki se medsebojno dopolnjujejo, so sklop povezanih procesov ali nalog, pri katerih se rezultati ene dejavnosti uporabljajo za podporo, izboljšanje ali razširitev učinkov druge dejavnosti, z namenom doseganja skupnega gospodarskega cilja in ustvarjanja sinergijskih koristi. Dejavnosti davčnih zavezancev so povezane tako, da dejavnost enega davčnega zavezanca podpira, izboljšuje ali omogoča opravljanje dejavnosti drugega davčnega zavezanca.
Primer 2:
Družba A opravlja proizvodnjo, družba B distribucijo, družba C trženje istih izdelkov. → Dejavnosti so med seboj odvisne in se medsebojno dopolnjujejo.
Med družbama A in B obstaja funkcionalna povezanost, saj proizvodnja družbe A nima smisla brez distribucije družbe B, saj izdelki morajo priti do končnih kupcev. Uspešnost trženja družbe C je neposredno odvisna od tega, da družba A proizvaja kakovostne izdelke, ki jih družba B učinkovito dostavi na trg.
Za izpolnjevanje kriterijev iz b) točke torej med davčnimi zavezanci obstaja funkcionalna in ekonomska povezanost, pri kateri rezultati dejavnosti enega davčnega zavezanca prispevajo k uspešnosti gospodarske dejavnosti drugega davčnega zavezanca ali pa so za namene dejavnosti drugega davčnega zavezanca nujni. Gospodarske dejavnosti davčnih zavezancev so med seboj povezane tako, da opravljanje dejavnosti enega davčnega zavezanca podpira, izboljšuje ali pa omogoča opravljanje dejavnosti drugega davčnega zavezanca. V praksi to pomeni, da posamezni davčni zavezanci izvajajo različne, vendar povezane dejavnosti — na primer proizvodnjo, distribucijo, upravljanje ali trženje — pri čemer so rezultati dejavnosti enega davčnega zavezanca podlaga za učinkovito izvajanje dejavnosti drugih davčnih zavezancev.
Kot določa točka c), lahko posamezni član ali člani za druge člane opravljajo dejavnosti, ki se v celoti ali delno opravljajo v njihovo korist.
Davčni zavezanec opravlja dejavnosti v korist drugih davčnih zavezancev, kadar blago, storitve ali druge rezultate svojih gospodarskih dejavnosti delno ali v celoti namenja uporabi, podpori ali izboljšanju dejavnosti drugega davčnega zavezanca. Davčni zavezanec svoje storitve, proizvode ali druge aktivnosti namenja drugim davčnim zavezancem, ob tem pa ni pomembno ali gre pri rezultatih dejavnosti tudi za medsebojno odvisnost ali dopolnjevanje dejavnosti drugega zavezanca, kot v primeru točke b).
Opravljanje dejavnosti v korist drugih davčnih zavezancev vključuje na primer:
- zagotavljanje upravljavskih, finančnih, tehničnih, informacijskih, logističnih ali drugih podpornih storitev drugemu davčnemu zavezancu,
- proizvodnjo, distribucijo ali prodajo blaga, ki ga uporabljajo drugi davčni zavezanci.
Primer 3:
Družba A zagotavlja informacijsko podporo družbama B in C, družba B se ukvarja s proizvodno medicinske opreme, družba C pa z oproščenimi zdravstvenimi storitvami. → Dejavnost družbe A se v celoti opravlja v korist družb B in C.
IT storitve družbe A se v celoti opravljajo v korist družb B in C, saj omogočajo nemoteno proizvodnjo in opravljanje storitev. Rezultat dejavnosti družbe A (IT podpora) je namenjen uporabi in izboljšanju dejavnosti družb B in C. Ni nujno, da obstaja medsebojna odvisnost ali dopolnjevanje kot pri točki b), bistveno je, da dejavnost A koristi drugima družbama.
S pogojem gospodarske povezave se zagotavlja, da so skupine za DDV oblikovane zaradi dejanskih poslovnih in ekonomskih potreb, ne pa zgolj zaradi davčne optimizacije. Namen tega pogoja je v preprečitvi oblikovanja umetne strukture brez ekonomske vsebine. Če bi davčni zavezanci, ki nimajo nobene poslovne povezave, ustanovili skupino za DDV zgolj zato, da bi se izognili plačilu DDV pri medsebojnih transakcijah, bi šlo za umetno strukturo brez ekonomske vsebine. Po pravilih EU in sodni praksi takšna skupina ni dovoljena.
Primer 4:
Če družba A in B ustanovita skupino za DDV, vendar med njima ni nobene realne poslovne povezave (npr. družba B ne opravlja nobene dejavnosti v korist družbe A, ni skupnega upravljanja, ni finančne odvisnosti), davčni organ lahko presodi, da gre za umetno strukturo brez ekonomske vsebine. Oblikovanje takšne skupine ni dovoljeno, saj ne izpolnjuje kumulativnih pogojev.
2.3 Organizacijska povezava
Organizacijska povezava obstaja, če so davčni zavezanci v celoti ali delno pod istim upravljanjem ali če poslujejo po enotni strategiji upravljanja poslovanja. Člani skupine za DDV morajo biti torej med sabo povezani prek istih organov upravljanja ali poslovati na podlagi skupne oziroma enotne strategije upravljanja poslovanja.
Šteje se, da so davčni zavezanci v celoti ali delno pod istim upravljanjem, če imajo davčni zavezanci vsaj enega skupnega člana upravljanja[2]. Šteje se, da davčni zavezanci poslujejo po enotni strategiji upravljanja, če davčni zavezanec predpiše strategijo upravljanja, po kateri morajo delovati uprave drugih davčnih zavezancev[3].
Če davčni zavezanci nimajo skupnega člana poslovodstva, se šteje, da organizacijska povezava obstaja tudi, če obvladujoči davčni zavezanec predpiše strategijo upravljanja, po kateri mora delovati uprava drugih davčnih zavezancev (se je mora poslovodstvo drugih davčnih zavezancev držati pri svojih odločitvah).
Primer 5:
Družbe A, B in C so ločene pravne osebe, ki imajo skupnega člana upravljanja (npr. enega direktorja ali člana nadzornega sveta). Skupni član sodeluje pri sprejemanju strateških odločitev v družbah A, B in C (npr. usklajuje investicije, razvojne projekte, politiko nabave, ipd.), vendar vsaka družba ohranja svojo lastno upravo in samostojnost pri operativnem vodenju (kadrovanje, operativne naloge). → delno upravljanje
Upravljanje ni popolnoma enotno, saj imajo vse družbe ločene uprave. Obstaja pa delna povezanost, saj skupni član vpliva na usmeritve vseh treh družb (npr. usklajuje investicije, razvojne projekte ali politiko nabave). Skupni član uprave določa politiko investicij in nabave, ki jo morajo upoštevati vse družbe, medtem ko ostale odločitve (npr. kadrovske, operativne) sprejemajo samostojno.
Primer 6:
Družba A je matična družba, ki določi enotno strategijo digitalizacije poslovanja za vse družbe v skupini (A, B in C). Družbi B in C sta odvisni družbi, ki morata pri sprejemanju svojih odločitev slediti tej strategiji. Uprava družb B in C je samostojna, vendar je zavezana upoštevati smernice, ki jih predpiše družba A. → enotna strategija upravljanja
Upravljanje ni nujno skupno (ni skupnih članov uprave), vendar obstaja enotna strategija, ki jo morajo upoštevati vse družbe. To pomeni, da se poslovne odločitve v družbah B in C izvajajo skladno z navodili družbe A, kar ustvarja organizacijsko povezanost. Družbi B in C morata vpeljati enake IT rešitve in poročati o napredku v skladu z navodili družbe A.
Ključno je, da finančne, gospodarske in organizacijske povezave niso zgolj začasne (pogoji so izpolnjeni ob ustanovitvi in identifikaciji skupine za DDV), ampak trajajo ves čas obstoja skupine za DDV neprekinjeno.
2.4 Ostali pogoji
Za vključitev v skupino za DDV mora davčni zavezanec izpolnjevati tudi naslednje pogoje[4]:
- imeti mora predložene vse obračune DDV, ki jih je bil dolžan predložiti, in plačane vse zapadle obveznosti za DDV;
- ni bil pravnomočno obsojen zaradi storitve kaznivega dejanja ali ni bil kaznovan za hujši davčni prekršek v zvezi z DDV;
- ni v postopku zaradi insolventnosti, postopku sodnega prestrukturiranja zaradi odprave grozeče insolventnosti ali postopku prisilnega prenehanja po zakonu, ki ureja finančno poslovanje, postopke zaradi insolventnosti in prisilno prenehanje.
Davčni zavezanci, ki se pridružijo skupini za DDV, morajo to ureditev uporabljati najmanj v tekočem koledarskem letu in dveh naslednjih koledarskih letih.
- PRIDOBITEV DAVČNE ŠTEVILKE IN IDENTIFIKACIJA SKUPINE ZA DDV
Predstavnik skupine za DDV davčnemu organu v elektronski obliki na obrazcu DDV-P2s (Priloga 1 tega podrobnejšega opisa) predloži prijavo za identifikacijo skupine za DDV in zahtevek za izdajo davčne številke z dokazili o izpolnjevanju pogojev in priloži soglasja vseh davčnih zavezancev, ki se priključujejo skupini[5].
Obrazec DDV-P2s za prijavo se predloži prek eDavkov kot lastni dokument (NF-LD), kjer se med tipi prilog izbere tip »Identifikacija/Prenehanje skupine za DDV«[6].
Na obrazcu DDV-P2s mora predstavnik skupine za DDV ustrezno označiti, da gre za zahtevo za izdajo davčne številke in izdajo identifikacijske številke za DDV za namene DDV za skupino za DDV, in pod identifikacijske podatke davčnega zavezanca navesti:
- ime oziroma naziv in naslov skupine za DDV,
- šifro dejavnosti skupine za DDV,
- številko računa pri banki ali hranilnici za skupino za DDV,
- elektronski naslov in telefonske številke,
- ime in priimek odgovorne osebe ter davčno številko odgovorne osebe,
- ime in priimek ter davčno in telefonsko številko kontaktne osebe,
- datum predvidenega začetka identifikacije za namene DDV;
in pod podatki članov skupine za DDV:
- ime oziroma naziv,
- naslov,
- davčno številko,
- datum vstopa v skupino.
Podatki iz prvih treh alinej se določijo po imenu oziroma nazivu, naslovu, šifri dejavnosti in številki računa pri banki ali hranilnici predstavnika skupine za DDV. Ime oziroma naziv skupine se določi tako, da se imenu oziroma nazivu predstavnika skupine za DDV, brez oznake pravnoorganizacijske oblike, doda oznaka »-skupina za DDV«. Predstavnik skupine za DDV navede tudi datum predvidenega začetka identifikacije za DDV skupine za DDV (ta podatek je zgolj informativne narave). Zaradi prehoda iz samostojnih davčnih zavezancev na enega davčnega zavezanca – skupino za DDV se priporoča, da se identifikacija za namene DDV skupine za DDV prične z začetkom davčnega obdobja, tj. koledarskega meseca.
Na zahtevku se navede tudi ime oziroma naziv, naslov, davčno številko in datum vstopa posameznih članov skupine za DDV.
Obrazcu DDV-P2s je treba priložiti naslednja dokazila:
- dokazilo o deležu lastništva drugega davčnega zavezanca, če to ni razvidno iz uradnih evidenc, ali dokazilo o deležu glasovalnih pravic v drugem davčnem zavezancu, če to ni razvidno iz uradnih evidenc (npr. pogodba o lastništvu ali delniških deležih, statut ali družbena pogodba za dokazovanje glasovalnih pravic, ipd.);
- pogodbe ali druga…
