SODBA SODIŠČA (drugi senat)
z dne 27. januarja 2011 (jezik postopka: nizozemščina)
„Šesta direktiva o DDV – Člena 11(C)(1) in 27(1) in (5) – Davčna osnova – Ukrepi za poenostavitev – Tobačni izdelki – Davčne nalepke – Enkratni obračun DDV pri viru – Posredni dobavitelj – Popolno ali delno neplačilo cene – Zavrnitev vračila DDV“
V zadevi C‑489/09,
katere predmet je predlog za sprejetje predhodne odločbe na podlagi člena 234 ES, ki ga je vložilo hof van beroep te Gent (Belgija) z odločbo z dne 17. novembra 2009, ki je prispela na Sodišče 30. novembra 2009, v postopku
Vandoorne NV
proti
državi Belgiji,
SODIŠČE (drugi senat),
v sestavi J. N. Cunha Rodrigues, predsednik senata, A. Arabadjiev, U. Lõhmus, A. Ó Caoimh (poročevalec), sodniki, in P. Lindh, sodnica
generalni pravobranilec: J. Mazák,
sodni tajnik: A. Calot Escobar,
ob upoštevanju stališč, ki so jih predložili:
- za Vandoorne NV D. Blommaert, odvetnik,
- za belgijsko vlado M. Jacobs in J.-C. Halleux, zastopnika,
- za češko vlado M. Smolek, zastopnik,
- za Evropsko komisijo W. Roels in M. Afonso, zastopnika,
na podlagi sklepa, sprejetega po opredelitvi generalnega pravobranilca, da bo v zadevi razsojeno brez sklepnih predlogov,
izreka naslednjo
Sodbo
1 Predlog za sprejetje predhodne odločbe se nanaša na razlago členov 11(C)(1) in 27(1) in (5) Šeste direktive Sveta 77/388/EGS z dne 17. maja 1977 o usklajevanju zakonodaje držav članic o prometnih davkih – Skupni sistem davka na dodano vrednost: enotna osnova za odmero (UL L 145, str. 1), kakor je bila spremenjena z Direktivo Sveta 2004/7/ES z dne 20. januarja 2004 (UL L 27, str. 44, v nadaljevanju: Šesta direktiva).
2 Ta predlog je bil vložen v okviru spora med družbo Vandoorne NV (v nadaljevanju: Vandoorne) in državo Belgijo, ker je ta družbi Vandoorne zavrnila vračilo davka na dodano vrednost (v nadaljevanju: DDV) glede dobav tobačnih izdelkov, ki jih pogodbena stranka te družbe ni plačala.
Pravni okvir
Ureditev Unije
3 Člen 2 Šeste direktive določa:
„Predmet [DDV] je naslednje:
1. dobava blaga ali storitev, ki jo davčni zavezanec, ki deluje kot tak, opravi na ozemlju države za plačilo;
2. uvoz blaga.“
4 Člen 5(1) te direktive določa:
„‚Dobava blaga‘ pomeni prenos pravice do razpolaganja s premoženjem v stvareh kot lastnik.“
5 Člen 10 te direktive pod naslovom VII „Obdavčljivi dogodek in obveznost obračuna davka“ določa:
„1. (a) ‚Obdavčljivi dogodek‘ je dogodek, s katerim so izpolnjeni pravni pogoji, potrebni za nastanek obveznosti obračuna davka;
(b) ‚Obveznost obračuna‘ davka nastane v trenutku, ko ima davčni organ po zakonu pravico zahtevati davek od osebe, ki ga je dolžna plačati, četudi se plačilo odloži.
2. Obdavčljivi dogodek in s tem obveznost obračuna davka nastane, ko je blago dobavljeno ali so storitve opravljene. […]“
6 Člen 11(C)(1) Šeste direktive pod naslovom VIII „Davčna osnova“ določa:
„Pri preklicu naročila, zavrnitvi ali celotnem ali delnem neplačilu ali znižanju cene po dobavi se davčna osnova ustrezno zmanjša pod pogoji, ki jih določijo države članice.
Države članice lahko odstopajo od tega pravila v primeru celotnega ali delnega neplačila.“
7 Člen 27 te direktive pod naslovom XV „Poenostavljeni postopki“ določa:
„1. Na predlog Komisije lahko Svet soglasno dovoli katerikoli članici, da uvede posebne ukrepe, ki odstopajo od določb te direktive, za poenostavitev postopka obračunavanja davka ali za preprečevanje nekaterih vrst davčnih utaj ali izogibanja davkom. Ukrepi za poenostavitev postopka obračunavanja davka ne smejo, razen v zanemarljivi meri, vplivati na skupni znesek davčnih prihodkov države članice v fazi končne potrošnje.
[…]
5. Tiste države članice, ki 1. januarja 1977 uporabljajo posebne ukrepe, navedene v odstavku 1 zgoraj, lahko te ukrepe ohranijo pod pogojem, da o njih do 1. januarja 1978 uradno obvestijo Komisijo in, če so takšna odstopanja namenjena poenostavitvi postopka za obračunavanje davka, da so v skladu z zahtevo iz odstavka 1 zgoraj.“
8 Direktiva Sveta 92/12/EGS z dne 25. februarja 1992 o splošnem režimu za trošarinske proizvode in o skladiščenju, gibanju in nadzoru takih proizvodov (UL L 76, str. 1), ki velja za tobačne izdelke, v členu 6(1) določa, da obveznost za plačilo trošarine nastane ob sprostitvi v porabo, in sicer med drugim pri proizvodnji teh izdelkov ali njihovem uvozu zunaj režima odloga plačila trošarine.
9 Člen 10 Direktive Sveta 95/59/ES z dne 27. novembra 1995 o davkih, razen prometnih davkov, ki vplivajo na porabo tobačnih izdelkov (UL L 291, str. 40) določa:
„1. Pravila za pobiranje trošarine se uskladijo najkasneje na zadnji stopnji. V predhodnih stopnjah se trošarina načeloma pobira z davčnimi znamkami. Če države članice pobirajo trošarino s pomočjo davčnih znamk, morajo te znamke dati na razpolago proizvajalcem in trgovcem v drugih državah članicah. Če države članice pobirajo trošarino na drugačen način, morajo zagotoviti, da nobena ovira, ne administrativna ne tehnična, ne vpliva na tako trgovino med državami članicami.
2. Za uvoznike in domače proizvajalce tobačnih izdelkov velja glede podrobnih pravil za obračun in plačilo trošarine sistem, določen v odstavku 1.“
Nacionalna ureditev
10 Člen 77(1), točka 7, zakonika o davku na dodano vrednost (v nadaljevanju: zakonik o DDV) določa:
„Brez poseganja v uporabo člena 334 programskega zakona z dne 27. decembra 2004 se davek, ki je bil obračunan od dobave blaga, opravljanja storitev ali od nakupa blaga znotraj Skupnosti, povrne v ustreznem znesku:
[…]
7. ob izgubi celotne terjatve, ki ustreza prodajni ceni, ali dela te terjatve.“
11 Člen 58(1) zakonika o DDV določa:
„Davek se obračuna za tobačne izdelke, uvožene v Belgijo, kupljene ali proizvedene v smislu člena 25b v Belgiji, če je treba za te izdelke na podlagi zadevnih zakonskih in uredbenih predpisov plačati belgijsko trošarino. Davek se izračuna na podlagi cene, navedene na davčni nalepki, oziroma če cena ni podana, na podlagi osnove za obračun trošarine.
[…]
Tako obračunani davek nadomesti davek, ki velja za uvoz, pridobitve znotraj Skupnosti in dobave tobačnih izdelkov.
Kralj določi načine obračunavanja davka na tobačne izdelke in določi, kdo mora plačati ta davek.“
12 Člen 58(1) zakonika o DDV je bil v veljavi ob sprejetju Šeste direktive. Na podlagi njenega člena 27(5) je Kraljevina Belgija dne 19. decembra 1977 o tem členu 58 obvestila Komisijo. Besedilo tega obvestila je bilo:
„B. Plačilo davka v predhodni fazi.
1. Tobačni izdelki
Za poenostavitev nadzora nad obračunavanjem DDV na tem področju se davek iz naslova uvoza in dobave tobačnih izdelkov obračuna hkrati s trošarino. Ko proizvajalec ali uvoznik kupi davčne nalepke, je DDV dejansko plačan na ceno, ki jo bo moral plačati potrošnik. Noben DDV ni obračunan v poznejših fazah, tako seveda ne more biti nobenega odbitka. Pri vsaki prodaji tobačnih izdelkov mora biti vračunan tudi davek.“
13 V kraljevem odloku št. 13 z dne 29. decembra 1992 o ureditvi davka na dodano vrednost za tobačne izdelke (Belgisch…
