SODBA SODIŠČA (deveti senat)
z dne 12. februarja 2015 (jezik postopka: portugalščina)
„Predhodno odločanje – DDV – Direktiva 2006/112/ES – Odbitek vstopnega davka – Transakcije, ki pomenijo zlorabo – Nacionalno davčno pravo – Posebni nacionalni postopek v primeru suma zlorab na davčnem področju – Načeli učinkovitosti in enakovrednosti“
V zadevi C‑662/13,
katere predmet je predlog za sprejetje predhodne odločbe na podlagi člena 267 PDEU, ki ga je vložilo Supremo Tribunal Administrativo (Portugalska) z odločbo z dne 4. decembra 2013, ki je prispela na Sodišče 13. decembra 2013, v postopku
Surgicare – Unidades de Saúde SA
proti
Fazenda Pública,
SODIŠČE (deveti senat),
v sestavi K. Jürimäe (poročevalka), predsednica senata, J. Malenovský in M. Safjan, sodnika,
generalni pravobranilec: P. Mengozzi,
sodni tajnik: A. Calot Escobar,
na podlagi pisnega postopka,
ob upoštevanju stališč, ki so jih predložili:
- za Surgicare – Unidades de Saúde SA R. Barreira, odvetnik,
- za portugalsko vlado L. Inez Fernandes, R. Laires in M. Rebelo, agenti,
- za Evropsko komisijo P. Guerra e Andrade in L. Lozano Palacios, agenta,
na podlagi sklepa, sprejetega po opredelitvi generalnega pravobranilca, da bo v zadevi razsojeno brez sklepnih predlogov,
izreka naslednjo
Sodbo
1 Predlog za sprejetje predhodne odločbe se nanaša na razlago Direktive Sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost (UL L 347, str. 1).
2 Ta predlog je bil vložen v okviru spora med družbo Surgicare – Unidades de Saúde SA (v nadaljevanju: Surgicare) in Fazenda Pública (davčna uprava) zaradi zavrnitve slednje, da vrne vstopni davek na dodano vrednost (v nadaljevanju: DDV), ki ga je družba Surgicare plačala, z obrazložitvijo, da naj bi ta družba zlorabila pravico do odbitka.
Pravni okvir
Pravo Unije
3 Člen 273, prvi odstavek, Direktive 2006/112 določa:
„Države članice lahko določijo še druge obveznosti, za katere menijo, da so potrebne za pravilno pobiranje DDV in za preprečevanje utaj, ob upoštevanju zahteve po enakem obravnavanju domačih transakcij in transakcij, ki jih opravljajo davčni zavezanci med državami članicami, pod pogojem, da takšne obveznosti v trgovini med državami članicami ne zahtevajo formalnosti pri prehodu meja.“
4 Člen 342 te direktive določa:
„Države članice lahko sprejmejo ukrepe glede pravice do odbitka DDV, da bi preprečile neupravičene ugodnosti ali neupravičeno škodo obdavčljivih preprodajalcev, za katere se uporablja ena od ureditev iz oddelka 2.“
Portugalsko pravo
5 Splošni davčni zakon (Lei Geral Tributária), sprejet z uredbo-zakonom št. 398/98 z dne 17. decembra 1998, določa temeljna načela davčnega sistema, jamstva davčnih zavezancev in pristojnosti davčne uprave. Njegov člen 38, naslovljen „Neučinkovanje aktov in pravnih poslov“, določa:
„1. Neučinkovanje pravnih poslov ni ovira za obdavčenje v trenutku, ko mora do njega zakonsko priti, če so zaradi navedenih poslov že nastopili ekonomski učinki, ki sta jih stranki želeli.
2. V davčnem okviru ne učinkujejo akti ali pravni posli, katerih bistveni ali glavni namen je z umetnimi ali goljufivimi sredstvi in ob zlorabi razpoložljivih pravnih sredstev zmanjšati, odpraviti ali odložiti davke, ki bi bili dolgovani za dejstva, akte ali pravne posle z istim ekonomskim namenom, ali pridobiti davčne ugodnosti, ki v celoti ali deloma ne bi bile odobrene brez uporabe teh sredstev. Obdavčitev se tako opravi v skladu s pravili, ki se uporabijo ob neobstoju navedenih aktov ali pravnih poslov, zadevne osebe pa ne pridobijo zadevnih davčnih ugodnosti.“
6 Zakonik o davčnem postopku in postopku pred davčnimi sodišči (Código de Procedimento e de Processo Tributário, v nadaljevanju: CPPT) je bil sprejet z uredbo-zakonom št. 433/99 z dne 26. oktobra 1999 in je začel veljati 1. januarja 2000. Njegov člen 63, naslovljen „Uporaba določb za boj proti zlorabam“, je v različici, ki velja za dejansko stanje iz postopka v glavni stvari, določal:
„1. Pobiranje davkov na podlagi katerekoli določbe za boj proti zlorabam iz davčnih zakonikov in drugih davčnih zakonov je pogojeno z uvedbo ločenega postopka v ta namen.
2. Za namene tega zakonika se za določbe za boj proti zlorabam štejejo katere koli pravne določbe, ki določajo, da pravni posli ali akti, sklenjeni ali izvedeni ob očitni zlorabi prava, zaradi česar pride do izognitve davkom, ki bi bili sicer dolgovani, ali do njihovega zmanjšanja, v razmerju do davčne uprave ne učinkujejo.
3. Postopek iz prejšnjega odstavka je mogoče uvesti v treh letih po izvedbi akta ali sklenitvi pravnega posla, ki je predmet uporabe določb za boj proti zlorabam.
4. Uporaba določb za boj proti zlorabam je pogojena s predhodnim zaslišanjem davčnega zavezanca v skladu z zakonom.
5. Pravica do zaslišanja se izvrši v tridesetih dneh od obvestitve davčnega zavezanca v ta namen s priporočeno pošto.
6. Davčni zavezanec lahko v roku iz prejšnjega odstavka predloži dokaze, ki jih šteje za upoštevne.
7. Uporabo določb za boj proti zlorabam mora po izpolnitvi zahtev iz prejšnjih odstavkov nujno predhodno odobriti vodja službe ali uradnik, ki ga je za to pooblastil.
8. Določb za boj proti zlorabam ni mogoče uporabiti, če je davčni zavezanec zaprosil davčno upravo za zavezujoče mnenje o…
