Danes je 1.3.2021

Input:

Uporaba metode izračuna odbitka DDV pri mešanih dejavnostih in naknadni popravki

29.1.2021, , Vir: Verlag Dashöfer

2021.01.2.8 Uporaba metode izračuna odbitka DDV pri mešanih dejavnostih in naknadni popravki

mag. Aleksandra Heinzer, davčna svetovalka

Podjetje A opravlja dejavnost oddajanja nepremičnine v najem ter druge dejavnosti; prodaja nepremičnin, posredništvo itd. V grobem bi lahko obdavčljive transakcije podjetja razdelili na te s pravico do odbitka ter na transakcije, oproščene plačila DDV pri katerih podjetje nima pravice do odbitka. Pri odločanju, kako bi pri podjetju vodili evidence DDV, smo upoštevali naslednjo situacijo.

Podjetje ima nepremičnino, ki jo bo oddajalo v oproščen najem. Nepremičnina je bila kupljena z DPN in ni bila predmet DDV. Poleg te dejavnosti podjetje opravlja še druge dejavnosti, pri katerih pa ima pravico do odbitka DDV. Sedež podjetja in objekt, ki se ga oddaja v najem, nista na isti lokaciji oziroma ne gre za isti objekt. Objekt, ki se oddaja v najem, je povsem ločen od drugih prostorov podjetja in služi samo oddajanju v najem.

Če se ne motim, imamo pri odločitvi, kako obračunamo DDV, na voljo tri možnosti (105. člen PZDDV-1):

a. ugotavljanje pravice do odbitka DDV po dejanskih podatkih;

b. ugotavljanje pravice do odbitka DDV na podlagi enega odbitnega deleža za celotno dejavnost skladno z določili prvega odstavka 65. člena ZDDV-1;

c. ugotavljanje pravice do odbitka DDV na podlagi dveh ali več odbitnih deležev, ločeno po področjih dejavnosti, skladno z določili sedmega odstavka 65. člena ZDDV-1.

Mi bi se odločili za ugotavljanje pravice do odbitka DDV po dejanskih podatkih. Za ta način bi se odločili, ker lahko zelo lepo ločimo stroške, ki se nanašajo na dejavnost oddajanja nepremičnine v najem. Tu potem nastanejo naslednje dileme:

1. Je dovolj, da za tak način obračunavanja DDV zagotovimo ločeno stroškovno mesto ter ločen izkaz knjig izdanih in prejetih računov ali potrebujemo še kakšno evidenco?

2. Kašna razlika je sploh v ugotavljanju pravice do odbitka med opcijo a in c? Posledično iz te dileme nastanejo naslednja vprašanja:

1. Ali še velja, da moramo, če se odločimo za vodenje ločenega knjigovodstva, obvestiti davčno upravo v roku 15 dni pred pričetkom naslednjega davčnega obdobja? Mislim, da to od 2019 ni več potrebno, tudi te dikcije ni več v 7. odstavku 65. člena ZDDV-1. Ali je to sploh relevantno za izračun odbitka DDV po metodi a glede na to, da je bilo vpisano pod 7. odstavek 65. člena? Ter ali potrebujemo sklep podjetja, da bomo obračunavali DDV po tej metodi od tega datuma naprej?

2. Pri metodi a bo vseeno nekaj stroškov, ki