Danes je 20.4.2024

Input:

Vračilo neutemeljeno plačanega davka (C-427/10)

15.12.2011, Vir: InfoCuria - Sodna praksa SodiščaČas branja: 19 minut

SODBA SODIŠČA (tretji senat)

z dne 15. decembra 2011 (jezik postopka: italijanščina)

„DDV – Vračilo neutemeljeno plačanega davka – Nacionalna ureditev, ki omogoča, da naročnik storitev in ponudnik storitev vložita tožbi za vračilo neutemeljenih plačil pri različnih sodiščih in v različnih rokih – Možnost naročnika storitev, da od ponudnika storitev zahteva vračilo davka po izteku roka, v katerem ta lahko vloži tožbo proti davčni upravi – Načelo učinkovitosti“

V zadevi C‑427/10,

katere predmet je predlog za sprejetje predhodne odločbe na podlagi člena 267 PDEU, ki ga je vložilo Corte suprema di cassazione (Italija) z odločbo z dne 7. junija 2010, ki je prispela na Sodišče 31. avgusta 2010, v postopku

Banca Antoniana Popolare Veneta SpA, ki je prevzela Banca Nazionale dell’Agricoltura SpA,

proti

Ministero dell’Economia e delle Finanze,

Agenzia delle Entrate,

SODIŠČE (tretji senat),

v sestavi K. Lenaerts, predsednik senata, E. Juhász, G. Arestis (poročevalec), T. von Danwitz in D. Šváby, sodniki,

generalni pravobranilec: J. Mazák,

sodna tajnica: A. Impellizzeri, administratorka,

na podlagi pisnega postopka in obravnave z dne 16. junija 2011,

ob upoštevanju stališč, ki so jih predložili:

  • za Banca Antoniana Popolare Veneta SpA, ki je prevzela Banca Nazionale dell’Agricoltura SpA, A. Fantozzi, R. Tieghi in R. Esposito, odvetniki,
  • za italijansko vlado G. Palmieri, zastopnica, skupaj z G. De Bellisom, avvocato dello Stato,
  • za nemško vlado T. Henze in C. Blaschke, zastopnika,
  • za vlado Združenega kraljestva S. Hathaway, zastopnik, skupaj s P. Mantlom, barrister,
  • za Evropsko komisijo D. Recchia in R. Lyal, zastopnika,

po predstavitvi sklepnih predlogov generalnega pravobranilca na obravnavi 15. septembra 2011

izreka naslednjo

Sodbo

1        Predlog za sprejetje predhodne odločbe se nanaša na razlago načel davčne nevtralnosti, učinkovitosti in prepovedi diskriminacije v zvezi z davkom na dodano vrednost (v nadaljevanju: DDV).

2        Ta predlog je bil vložen v okviru spora med družbo Banca Antoniana Popolare Veneta SpA, ki je prevzela družbo Banca Nazionale dell’Agricoltura SpA (v nadaljevanju: BAPV), in Ministero dell’Economia e delle Finanze in Agenzia delle Entrate (v nadaljevanju skupaj: davčna uprava) glede tega, da davčna uprava družbi BAPV ni vrnila DDV, ki je bil brez pravne podlage plačan za storitve pobiranja konzorcijskih prispevkov, ki jih je ta družba opravila.

 Pravni okvir

 Ureditev Unije

3        Člen 2 Šeste direktive Sveta z dne 17. maja 1977 o usklajevanju zakonodaje držav članic o prometnih davkih – Skupni sistem davka na dodano vrednost: enotna osnova za odmero (77/388/EGS) (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 9, zvezek 1, str. 23) je določal:

„Predmet davka na dodano vrednost je naslednje:

1.      dobava blaga ali storitev, ki jo davčni zavezanec, ki deluje kot tak, opravi na ozemlju države za plačilo;

[…]“

4        Člen 13 B(d), točki 2 in 3, te direktive je določal:

„B. Druge oprostitve

Brez poseganja v druge določbe Skupnosti države članice pod pogoji, ki jih določijo zaradi zagotavljanja pravilne in enostavne uporabe oprostitev in preprečevanja vsakršnih možnih utaj, izogibanj ali zlorab, oprostijo:

[…]

(d)      naslednje transakcije:

      […]

2.      sklepanje ali druge vrste poslovanja v zvezi z garancijami za kredite ali kakršnimi koli drugimi oblikami zavarovanja denarja ter upravljanje garancij za kredite s strani osebe, ki kredit odobri;

3.      transakcije, vključno s posredovanjem, v zvezi z depoziti, tekočimi računi, plačili, transferji, dolgovi, čeki ali drugimi plačilnimi instrumenti, razen izterjave dolgov in factoringa.“

5        Člen 13 C, prvi odstavek, navedene direktive je določal:

„C. Izbire

Države članice lahko dovolijo davkoplačevalcem pravico do izbire za obdavčitev v primerih:

[…]

(b)      transakcij iz B(d) […]“

6        Odstavek 1(a) člena 21 Šeste direktive 77/388, naslovljenega „Osebe, ki so dolžne plačati davek oblastem“, je določal:

„Davek na dodano vrednost so dolžni plačati:

1.      po notranjem sistemu:

(a)      davčni zavezanci, ki opravljajo obdavčljive transakcije, razen transakcij iz člena 9(2)(e), ki jih opravlja davčni zavezanec, tuji rezident. Če obdavčljivo transakcijo opravi davčni zavezanec, tuji rezident, lahko država članica sprejme ureditev, po kateri davek plača druga oseba in ne davčni zavezanec, tuji rezident. Taka druga oseba je med drugim lahko davčni zastopnik ali druga oseba, za katero se opravi obdavčljiva transakcija. Države članice lahko tudi določijo, da namesto davčnega zavezanca nekdo drug solidarno odgovarja za plačilo davka.“

 Nacionalna ureditev

7        Člen 10(5) odloka predsednika republike št. 633 z dne 26. oktobra 1972, ki uvaja in ureja davek na dodano vrednost (običajna priloga h GURI št. 1 z dne 11. novembra 1972, str. 1, v nadaljevanju: DPR št. 633/72), določa:

„Plačila davka so oproščene:

[…]

5.      transakcije v zvezi z vračilom davkov, vključno s transakcijami v zvezi s plačilom davka, ki jih na podlagi posebnih zakonskih določb za račun davčnih zavezancev opravijo podjetja in kreditne ustanove.“

8        Člen 21 zakonske uredbe št. 546 z dne 31. decembra 1992 o določitvi predpisov o davčnem postopku v skladu s pooblastili vlade na podlagi člena 30 zakona št. 413 z dne 30. decembra 1991 (običajna priloga h GURI št. 8 z dne 13. januarja 1993, str. 1) določa:

„1.      Pritožbo je treba vložiti v 60 dneh po dnevu vročitve izpodbijanega akta, sicer se šteje za nedopustno. Vročitev plačilnega naloga se šteje za enakovredno vročitvi obvestila o odmeri.

2.      Pritožbo zoper zavrnitev vračila z molkom iz člena 19(1)(g) je mogoče vložiti od 90. dne po vložitvi vloge za vračilo, ki je bila vložena v rokih, določenih s posamičnim davčnim zakonom, do zastaranja pravice do vračila. Če ni posebnih določb, vloge za vračilo ni mogoče vložiti po preteku dveh let od plačila oziroma od datuma nastanka razloga za vračilo, če je ta poznejši.“

9        Člen 2033 civilnega zakonika, ki obravnava objektivno neutemeljeno plačilo, določa:

„Kdor znesek izplača brez pravnega temelja, je upravičen zahtevati njegovo vračilo. Upravičen je tudi do obresti od dne plačila, če je prejemnik ravnal v slabi veri, če je ravnal v dobri veri, pa od dne vloge za vračilo (člen 163 civilnega zakonika).“

10      Člen 2946 civilnega zakonika