Danes je 18.4.2024

Input:

Vštevanje v 50.000 EUR obdavčljivega prometa in odbitek DDV od nabav blaga in storitev

31.7.2022, , Vir: Verlag DashöferČas branja: 7 minut

2022.07.2.5 Vštevanje v 50.000 EUR obdavčljivega prometa in odbitek DDV od nabav blaga in storitev

mag. Aleksandra Heinzer, davčna svetovalka

V preteklem mesecu je mali davčni zavezanec presegel prag za obvezen vstop v DDV (50.000 EUR obdavčljivega prometa v zadnjih 12 mesecih) za 1000 EUR na računu, ki sicer znaša 5000 EUR. Ali mora, ko pridobi ID številko za namene DDV, obračunati DDV le od 1000 EUR ali od celotnega računa, s katerim je presegel prag? Ali ta DDV nakaže čimprej (skupaj z zamudnimi obrestmi) ali se naredi obračun za omenjeni znesek, ko je prišlo do presežka ali se opravi samoprijava oz. popravek v prvem, tekočem obračunu DDV? Ali v tekočem mesecu, ko pridobi ID številko za namene DDV, že lahko upošteva vhodni DDV na prejetih računih, torej v prvem obračunu za DDV? Kakšen je pravilen postopek začetka obračunavanja vhodnega DDV, je datum prejema prejetega računa v tem prvem obdobju edini kriterij za upoštevanje odbitka vhodnega DDV? Kako preprečiti zlorabo, da se prejeti računi starejših mesecev ne upoštevajo pri obračunu vstopnega DDV (npr. najden marčevski račun je prejet šele v tekočem mesecu)?

Vštevanje v 50.000 EUR obdavčljivega prometa

Skladno s prvim odstavkom 94. člena ZDDV-1 je davčni zavezanec oproščen obračunavanja DDV, če v obdobju zadnjih 12 mesecev ni presegel oziroma ni verjetno, da bo presegel znesek 50.000 EUR obdavčljivega prometa. Davčni zavezanec mora biti tako zelo pozoren, da bo ob preseganju tega zneska pravočasno vložil zahtevek za izdajo identifikacijske številke za namene DDV.

V praksi se velikokrat zgodi, da davčni zavezanec 50.000 EUR preseže z računom, na katerem je zaračunal več (obdavčenih) dobav, pri tem pa se postavlja vprašanje, ali mora DDV obračunati na vse dobave, zaračunane na tem računu, ali ne. V zvezi s tem je odločalo Sodišče EU v sodbi v zadevi C-265/18 (opomba), v kateri je to sodišče obravnavalo primer davčnega zavezanca, ki je s prodajo zemljišča in delom stanovanjskega objekta na tem zemljišču prekoračil znesek, ki v tej državi članici velja za male