6.2.2 Davčni zavezanec, ki nima sedeža v Sloveniji
Erika Režek, davčna svetovalka
Davčni zavezanec po ZDDV-1 je tudi oseba, ki v Sloveniji nima sedeža svoje dejavnosti, niti stalne poslovne enote, niti stalnega ali običajnega prebivališča, ki opravlja ekonomsko dejavnost po 5. členu ZDDV-1. Za te osebe ne velja limit 50.000 EUR, (b. točka 6. odstavka 94. člena ZDDV-1).
Davčni zavezanec mora zahtevek za izdajo identifikacijske številke (obrazec DDV-P3) predložiti v elektronski obliki prek sistema eDavki. Obrazcu mora predložiti potrdilo pristojnega organa države, kjer ima sedež, da je dolžan obračunavati DDV v tej državi, ali izpis iz sodnega ali drugega registra, ki dokazuje, da opravlja dejavnost v državi, kjer ima sedež, ter pogodbo ali predpogodbo ali drugo dokazilo, iz katerega je razvidno, da namerava opravljati dejavnost v Sloveniji.
Skladno z novelo ZDDV-1M davčnemu zavezancu, ki nima sedeža v Sloveniji in v Slovenijiopravi le oproščene dobave blaga ali storitev s pravico do dobitka DDV ali opravlja dobave blaga in storitev davčnim zavezancem, identificiranim za namene DDV v Sloveniji, ki so predmet obdavčitve z DDV v Sloveniji, ni potrebno pridobiti identifikacijske številke za DDV. Pogoj je, da ta tuj davčni zavezanec opravlja le obdavčljive dobave blaga in storitev, v zvezi s katerimi je kot plačnik DDV določen prejemnik blaga in storitev in je ta kot tak identificiran za namene DDV v Sloveniji.
To pa ne velja v primeru, da je naročnik blaga oz. storitev končni potrošnik in za take dobave niti ni možna uporaba posebne ureditve VEM. V tem primeru se mora davčni zavezanec, ki nima sedeža v Sloveniji identificirati za namene DDV v Sloveniji. Tudi če ta oseba hkrati opravlja tako dobave blaga in storitev končnim potrošnikom in kot še dobave davčnim zavezancem, identificiranim za namene DDV, za to tujo osebo še vedno velja obveznost pridobitve ID za namene DDV v Sloveniji.
V okviru prehodnih določb za davčne zavezance, ki nimajo sedeža v Sloveniji, so pa v Sloveniji že identificirani za namene DDV in bodo opravljali le dobave blaga in storitev, za katere je določen plačnik DDV identificirani davčni zavezanec v Sloveniji, velja, da lahko te osebe davčnemu organu v elektronski obliki predložijo zahtevek za prenehanje identifikacije za namene DDV.
Nova pravila pridobivanja ID za namene DDV dopolnjujejo pravila vezana na uveljavljanje vračila DDV zato davčni zavezanec, ki nima sedeža v Sloveniji in ni identificiran za namene DDV, ne more uveljaviti odbitka DDV preko obračuna DDV, ima pa pravico do vračila DDV na podlagi 74. ali 74.i člena ZDDV-1. V ta namen se spreminjajo tudi pravila teh določb ZDDV-1 in sicer ima davčni zavezanec, ki nima sedeža v Sloveniji, pravico do vračila DDV, zaračunanega za blago, ki mu ga bo dobavil, ali za storitve, ki jih bodo zanj opravili drugi davčni zavezanci v Sloveniji, ali za uvoz blaga v Slovenijo, tudi v primeru, ko sicer opravlja dobave blaga in storitve v Sloveniji, vendar pa je za te dobave kot plačnik DDV določen prejemnik blaga in storitev, ki je davčni zavezanec, identificiran za namene DDV v Sloveniji.
Dotacije podružnici s strani matične družbe v tujini
Davčni zavezanec, ki nima sedeža v Sloveniji, lahko v Sloveniji opravlja dejavnost preko podružnice, ki kot taka nastopa v imenu in za račun te tuje osebe, pri čemer mora uporabljati firmo matičnega podjetja, njegov sedež in svoje ime. Če želi tuja pravna oseba v Sloveniji ustanoviti podružnico, in še ni vpisana v poslovni register v Sloveniji, mora najprej pridobiti davčno številko pri Davčni upravi RS. FURS tako osebo vpiše v davčni register in ji dodeli davčno številko. Ta davčna številka šteje kot enotna identifikacijska številka ustanovitelja subjekta vpisa v sodni register.
Če ima družba, ki nima sedeža v Sloveniji, v Sloveniji podružnico, posluje preko podružnice, kar pomeni, da se mora v danem primeru podružnica identificirati za namen DDV.
Tuja oseba, ki skladno s predpisi ni dolžna ustanoviti podružnice v Sloveniji, a hkrati izpolnjuje pogoje za identifikacijo za namene DDV, lahko v Sloveniji pridobi ID za namene DDV in tako v svojem imenu izpolnjuje davčne obveznosti. Lahko pa imenuje davčnega zastopnika, da ta namesto nje izpolnjuje davčne obveznosti v Sloveniji.
Obveznost identifikacije tuje osebe v Sloveniji
Davčnemu zavezancu, ki nima sedeža v Sloveniji in v Sloveniji opravi le oproščene dobave blaga ali storitev s pravico do dobitka DDV, ali le obdavčljive dobave blaga in storitev prejemniku, ki po določbah ZDDV-1 nastopa kot plačnik DDV, ni treba pridobiti ID za namene DDV. Ta davčni zavezanec uveljavlja odbitek DDV na način in pod pogoji iz 74. člena ZDDV-1 in 74.i člena ZDDV-1.
FURS primeroma navaja, npr. mednarodni prevoz potnikov, razen mednarodnega cestnega prometa (49. člen ZDDV- 1), storitve v zvezi z uvozom (12. točka prvega odstavka 50. člen ZDDV-1), izvozne dobave (52. člen ZDDV-1), dobave blaga in storitev za oskrbovanje plovil/zrakoplovov (53. člen ZDDV-1), dobave blaga in storitev v okviru diplomatskih in konzularnih odnosov (54. člen ZDDV-1), storitve posrednikov (55. člen ZDDV-1), dobave blaga in storitev v carinskih postopkih (57. člen ZDDV-1) in dobave določnega blaga in storitev v davčnih skladiščih (58. člen ZDDV-1), se mu ni treba identificirati za namene DDV. Za navedene transakcije namreč niti zakonodaja DDV niti EU predpisi ne določajo obveznosti poročanja.
Nadalje po pojasnilih FURS, tuj davčni zavezanec, ki na ozemlju Slovenije opravlja oproščene dobave blaga v skladu s 46. členom ZDDV-1, se mora v Sloveniji identificirati za namene DDV in o oproščenih dobavah blaga poročati v rekapitulacijskem poročilu.
Tuj davčni zavezanec se mora identificirati za namene DDV v Sloveniji tudi, če opravi dobavo blaga (npr. orodja ali gotovih izdelkov) v drugo državo članico v obliki prenosa blaga, ki je del njegovih poslovnih sredstev, po 9. členu ZDDV-1. Tudi o tej dobavi mora poročati v rekapitulacijskem poročilu.
V primeru, da tuj davčni zavezanec opravlja le oproščene dobave, ki načeloma dajejo pravico do odbitka vstopnega DDV (npr. oprostitve za dobave blaga in storitev v carinskih postopkih – 57. člen ZDDV-1), vendar te dobave niso naštete v določilih 74 in 74.i člena ZDDV-1, lahko uveljavlja pravico do odbitka DDV le preko davčnega obračuna, ki ima za posledico predhodno pridobitev ID za namene DDV.
Po pojasnilu zakonodajalca gre za poenostavljen postopek za davčnega zavezanca, ki nima sedeža v Sloveniji, da mu v trenutku uvoza blaga v Slovenijo ni potrebno plačati DDV od uvoza blaga, če lahko dokaže, da bo to blago prepeljano prejemniku iz druge države članice. Po splošni ureditvi bi namreč moral tak davčni zavezanec obračunati DDV od uvoza blaga, ki bi ga uveljavljal kot odbitek DDV in zahteval vračilo po obračunu DDV. Pri dobavi ali prenosu tega blaga v drugo državo članico pa bi uveljavljal oprostitev plačila DDV od dobave blaga v drugo državo članico.
Davčni zavezanec, ki uveljavlja tako oprostitev pri uvozu blaga, v carinski deklaraciji navede svojo identifikacijsko številko za DDV, ki jo izda davčni organ v Sloveniji ali identifikacijsko številko za DDV svojega davčnega zastopnika, ki je dolžan plačati DDV, ki jo izda davčni organ v Sloveniji; identifikacijsko številko za DDV prejemnika blaga, ki mu je blago dobavljeno v skladu s 1. točko 46. člena ZDDV-1, izdano v drugi državi članici, ali svojo identifikacijsko številko za DDV, izdano v državi članici, v kateri se odpošiljanje ali prevoz blaga konča, če je blago predmet prenosa v skladu s 4. točko 46. člena (prenos blaga v drugo državo članico) tega zakona.
Kot dokaz, da je uvoženo blago namenjeno, da se odpelje ali odpošlje iz Slovenije v drugo državo članico, predloži ustrezno prevozno listino glede na vrsto prevoza ali drug ustrezni dokument, iz katerega mora biti nedvoumno razvidno, da je namembni kraj tega blaga druga država članica.
Zaradi omejitve možnosti zlorab pri dobavah blaga v drugo državo članico so podrobneje določeni pogoji, pod katerimi se za te dobave lahko uveljavi oprostitev plačila DDV.
Z ZDDV-1K se dopolnjuje določba 1. točke 46. člena ZDDV-1, ki določa primere, v katerih je mogoče uveljaviti oprostitev plačila DDV pri dobavi blaga v drugo državo članico. S spremembo te določbe se jasneje določijo pogoji za uveljavitev oprostitve, predvsem pa se eksplicitno kot vsebinski pogoj določi, da mora pridobitelj blaga dobavitelju sporočiti svojo identifikacijsko številko za DDV, ki jo je izdala država članica, ki ni država, v kateri se začne odpošiljanje blaga. Način sporočanja identifikacijske številke za DDV ni predpisan. Če dobavitelj navede identifikacijsko številko za DDV pridobitelja blaga na izdanem računu, se lahko šteje, da je pridobitelj blaga izpolnil obveznost sporočanja svoje identifikacijske številke za DDV dobavitelju. V primerih, ko pridobitelj blaga dobavitelju na nikakršen način ne sporoči svoje identifikacijske številke za DDV, ali sporoči identifikacijsko številko za DDV države članice, v kateri se odpošiljanje blaga začne, pogoji za uporabo oprostitve v skladu s 46. členom ZDDV-1 ne bodo izpolnjeni in mora dobavitelj obračunati DDV in…