Danes je 28.3.2024

Input:

DDV dileme 1/2022

11.1.2022, , Vir: Verlag DashöferČas branja: 17 minut

Celotno klepetalnico v pdf obliki si lahko prenesete tukaj.

Smo trgovsko podjetje, zavezano za plačilo DDV. Naročili smo blago iz Švice, ki se je carinilo in za katerega smo prejeli carinsko deklaracijo. DDV obveznost smo poravnali preko DDV obračuna (ne kot uvozno dajatev). V obračunu DDV smo upoštevali osnovo in znesek davka iz carinske deklaracije. Carinska vrednost blaga je nekoliko višja od zneska na prejetem računu za blago iz Švice. Naknadno smo po že oddanem obračunu DDV prejeli dobropis švicarskega dobavitelja zaradi previsoko zaračunane cene ob uvozu blaga. Kako z vidika DDV obračuna in evidenc obravnavamo prejeti dobropis? Ali je potrebno o prejetem dobropisu obvestiti carinske organe? Na kakšen način?

Glede na to, da gre za naknadne spremembe, povezane z uvozom blaga iz Unije, vsekakor svetujem, da se glede morebitnih obveznosti, ki bi nastale v zvezi s tovrstnimi popravki pri carinskih postopkih, obrnete na pristojni carinski organ (obvezno se pogovorite s svojim špediterjem). Treba je namreč upoštevati, da je na primer pri naknadnih spremembah, kadar do fizičnega vračila blaga ne pride, včasih zahtevan tudi ponovni pregled blaga itd. Prvi odstavek 38. člena ZDDV-1 določa, da je davčna osnova pri uvozu blaga carinska vrednost, določena v skladu z veljavnimi carinskimi predpisi Unije. Skladno z drugim odstavkom 39. člena ZDDV-1 se pri preklicu naročila, vračilu ali znižanju cene po opravljeni dobavi davčna osnova ustrezno zmanjša. Menim, da je tudi v primerih, ko se DDV ob uvozu plača preko obračuna DDV, treba morebitne naknadne spremembe najprej urediti pri carinskem organu. Morebitno naknadno znižanje davčne osnove ob uvozu se na podlagi popravljenih uvoznih carinskih listin osnova, obračunani DDV in odbitek DDV v obračunu DDV prikažejo z negativnimi predznaki.

Stranki, fizični osebi, ki ima dopolnilno dejavnost na kmetiji, so na gospodarskem subjektu montirali sončno elektrarno. Ker je zavezana za plačilo DDV, je račun izstavljen na dopolnilno dejavnost na kmetiji po 76.a členu ZDDV-1. Ker bo sončna elektrarna oskrbela tudi gospodinjstvo, nas zanima, če je pravilno, da bi izmerili m2 stanovanjske hiše in razmejili % stroškov na dejavnost in na osebno porabo. Kako se račun pravilno evidentira po 76.a členu? Ali je potrebno upoštevati ta % v obračunu DDV?

Če pravilno razumem vaše vprašanje, je davčni zavezanec v zadevnem primeru nabavil sredstvo, ki ga bo uporabljal za opravljanje svoje obdavčene dejavnosti in za zasebno rabo. V kolikor je temu tako, ima davčni zavezanec dve možnosti: 1. od nabave sredstva si DDV odbije v celoti, vendar pa mora pri nadaljnji uporabi tega sredstva v zasebne namene upoštevati 15. člen ZDDV-1 in od te uporabe obračunati DDV na davčno osnovo kot je določena v  36.a členu ZDDV-1 ali 2. od nabave sredstva si DDV odbije le v deležu, ki se nanaša na uporabo za poslovne namene. V kolikor davčni zavezanec sredstvo v celoti nabavi kot tak (račun se v celoti glasi le nanj), menim, da je v obeh primerih plačnik po 76.a členu ZDDV-1, če so zato izpolnjeni vsi pogoji (gre za gradbeno delo in sta oba, dobavitelj in kupec identificirana za namene DDV). Preverite še, če se sredstvo (v praksi je moč zaslediti različne primere) skladno z Izvedbeno uredbo o DDV (https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/?uri=CELEX%3A02011R0282-20210701) obravnava kot nepremičnina. Če se, potem si davčni zavezanec skladno s prvim odstavkom 63.a člena ZDDV-1, DDV odbija samo za del nepremičnine, ki se uporablja za opravljanje njegove dejavnosti. Pazite tudi na drugi odstavek tega člena zakona, če pride do naknadne spremembe.

Naša stranka v računovodstvu (gostinska dejavnost) evidentira na blagajni tudi lastno porabo, predvsem za pijačo, pa tudi za hrano. V blagajni se ta poraba evidentira po nabavni ceni, ne po prodajni, zaloga se odšteje. Gre za pijačo in hrano zaposlenih, lastnika in določenih gostov (poslovnih partnerjev). Zanima nas pravilna obravnava z vidika DDV in na sploh ustrezna praksa?

Razumem, da gre v zadevnem primeru za brezplačno opravljene gostinske storitve. V kolikor je temu tako, je treba pri vsaki od njih preveriti, ali ima poslovni namen ali ne. Kdaj ima brezplačna storitev poslovni namen DDV zakonodaja ne opredeljuje, zato vsekakor v zvezi s tem svetujem interni pravilnik, kdaj in pod kakšnimi pogoji je gost upravičen do brezplačne postrežbe (v zvezi s tem glejte tudi pojasnilo FURS št. 4230-348/2007-2, z dne 26. 7. 2007). Če ima brezplačna gostinska storitev poslovni namen, menim, da DDV implikacije ne nastanejo. V kolikor pa zavezanec opravi brezplačne za svoje zasebne namene ali za zasebne namene njegovih zaposlenih ali za druge namene kot za namene opravljanja njegove dejavnosti, se takšna storitev obravnava kot storitev za plačilo in je treba pri davčni osnovi slediti tretjemu odstavku 36. člena ZDDV-1 (v tem primeru davčno osnovo predstavljajo celotni stroški davčnega zavezanca za opravljene storitve – torej ne le nabavna cena blaga, ki se pri tem uporabi), oziroma, če gre za nudenje brezplačne storitve povezani osebi, je treba skladno s 36.a členom ZDDV-1 upoštevati tržne vrednosti.  

Ali se novost glede odbitka DDV od motornih vozil brez izpustov CO2 lahko uveljavi tudi pri prejemu računa za operativni najem?

Vsebine trenutne določbe sama ne razumem tako, bom pa pozvala MF, naj to čimprej pojasni.

Sprememba ZDDV-1 navaja, da davčni zavezanec