V 17. členu pravilnika PZDDV je navedeno, da se DDV ne obračuna od primanjkljaja nastalega zaradi vloma, če je sestavljen zapisnik policije. Kako torej pravilno razknjižiti blago? Ali se zavarovalnici pošlje račun brez DDV in se navede 17. člen PZDDV ali naredimo samo izdajo blaga oz. odpisnico, kot so mi naročili pri zavarovalnici?
DDV zakonodaja ne opredeljuje načina knjigovodskega pripoznavanja poslovnih dogodkov, zato vam odgovora na vaše vprašanje ne morem podati, saj nisem strokovnjakinja s tega področja. Komentiram lahko le DDV vidik, in sicer tako, da se strinjam z vami, da se primanjkljaji oziroma izgube, nastale zaradi tatvine oziroma kraje, če je o tem sestavljen zapisnik policijske uprave, ne štejejo kot dobava blaga za plačilo po 7. členu ZDDV-1 niti se skladno s tretjim odstavkom 68. člena ZDDV-1 ne opravlja popravka odbitka DDV za takšno blago. Ker do obdavčljive transakcije ne pride, se za namene DDV ne izdaja računa oziroma listine, s katero bi bilo treba DDV obračunati, vsekakor pa potrebujete policijski zapisnik s popisom takšnega blaga. Katere listine ste v takšnem primeru dolžni izdati zavarovalnici, je stvar dogovora med vami in to zavarovalnico.
Smo trgovinska družba in bi začeli s prodajo konsignacijskega blaga tujega dobavitelja iz EU. Zanima nas, kaj moramo mi storiti oziroma kakšen je pravilni postopek glede vstopnega DDV? Kako mora v tem primeru postopati dobavitelj?
Vaše vprašanje je izredno široko in vam nikakor ne morem odgovoriti v celoti. Zato le na kratko: če se boste odločili za uveljavljanje administrativne poenostavitve, ki je na voljo za posebno ureditev skladiščenja na odpoklic (9.a člen ZDDV-1 oziroma 17.a člen Direktive Sveta 2006/112/ES), potem morate skupaj s tem poslovnim partnerjem natančno slediti vsem strogim pravilom te ureditve. Poleg pravilom, ki jih zajema omenjena direktiva, ne pozabite tudi na posebna pravila iz Izvedbene uredbe Sveta (EU) št. 282/2011. Če se za takšno možnost ne boste odločili oziroma zanjo ne bodo izpolnjeni pogoji, tuj dobavitelj pa bo lastno blago skladiščil v Sloveniji, se slednji identifikaciji za namene DDV tukaj ne bo mogel izogniti. Ne vem pa, kaj ste mislili glede pravil odbitka DDV za to blago. Vaša družba lahko odbije DDV, ko nastane obveznost obračuna in so za to izpolnjeni vsi vsebinski in formalni pogoji. Kdaj bo obveznost obračuna DDV v konkretnem primeru nastala, je pa odvisno od tega, ali se bo poenostavitev uporabila ali ne.
Ali je pravilno, da se v gostinskih obratih obračuna 22 % DDV od strežbe pijače, za katero se je ob nabavi odbijal 9,5 % DDV?
Ločevati morate dobavo pijač (razen alkoholnih) v smislu dobave blaga – te so zajete v 1. točki Priloge I k ZDDV-1 in se zanje uporablja znižana, 9,5 % stopnja DDV. Medtem ko se za pripravo pijač v smislu gostinske storitve znižane DDV stopnje ne uporabi. Je drugače kot pri hrani, saj omenjena točka Priloge I zajema tudi pripravo jedi. Tako se zgodi, da gostinec najprej nabavi pijačo kot blago in zanjo plača DDV po znižani DDV stopnji, potem pa jo postreže v okviru svoje gostinske storitve in se znižane DDV stopnje praviloma ne more uporabiti. Je pa zelo pomembno ločevanje med dobavo pijače in gostinsko storitvijo. V zvezi s tem pa je tudi nekaj sodb ES.
Ali bi lahko odbijali DDV od nabave raznih prigrizkov, ki jih gostom ponudimo k pijači za večjo porabo oz. za pospeševanje prodaje (npr. razni keksi, arašidi, čipsi, sir, olive) v gostinskem lokalu?
Če bi gostinec v okviru svoje dejavnosti svojim gostom nudil brezplačne gostinske storitve s poslovnim namenom, potem menim, da je odbitek od teh nabav mogoč. Po mnenju davčnega organa velja enako za blago do vrednosti 20 EUR.
Konec leta se bomo preoblikovali iz s.p. v d.o.o. Izvzeli bomo nepremičnine in zemljišča. DDV moramo poračunat (20 let), kje v obrazcu DDV-O naj to prikažemo?
Statusno preoblikovanje je specifično in ni popolnoma jasno, zakaj bi bil…
