Danes je 24.4.2024

Input:

DDV dileme 3/2020

12.5.2020, , Vir: Verlag DashöferČas branja: 19 minut

Vsebino celotne on-line klepetalnice v pdf obliki si lahko naložite tukaj.

Podjetje v Sloveniji kupi hladilnik in si upošteva vstopni DDV. Želi ga odpeljati v najeto pisarno v Nemčiji. Kakšne evidence mora zagotoviti, da ni težav z odbitkom davka?

Žal ni popolnoma jasno, zakaj je bil postopek takšen, kot ga opisujete. Le predvidevam lahko, da  je davčni zavezanec zadevno blago najprej nabavil z namenom, da bo to blago ostalo v Sloveniji, da je bil torej DDV pravilno obračunan in da ga je prvotno nameraval uporabiti izključno za opravljanje svoje obdavčene dejavnosti. Ker mi ta dejstva niso znana, prvotnega odbitka DDV žal ne morem komentirati. Nadalje, ko bo davčni zavezanec to blago premaknil iz Slovenije v Nemčijo z namenom, da ga tam trajno uporablja, se bo takšna dobava skladno s prvim odstavkom 9. člena ZDDV-1 obravnavala kot dobava blaga za plačilo in bo v Sloveniji oproščena plačila DDV skladno s 4. točko 46. člena izključno v primeru, da bodo izpolnjeni vsi zakonski pogoji za uveljavljanje te oprostitve plačila DDV (davčni zavezanec je v Nemčiji identificiran za namene DDV, ustrezno izpolni RP in ima dokazila, da je bilo blago dejansko premaknjeno v Nemčijo kot jih zahteva 79. člen ZDDV-1). S tako dobavo si davčni zavezanec tudi pridobi pravico do odbitka DDV po b. točki drugega odstavka 63. člen ZDDV-1. Obveznosti v zvezi s pridobitvijo tega blaga v Nemčijo in nadaljnjim odbitkom tega DDV morate preveriti v Nemčiji. Če pa je bilo blago že ob nakupu namenjeno v Nemčijo, bi bilo pravilno, če bi davčni zavezanec ta nakup opravil pod svojo nemško identifikacijsko številko za namene DDV.

Občina je najemnike stalnih parkirnih prostorov, zaradi situacije Covid-19, oprostila plačila najemnine v mesecu aprilu. Najem je obdavčen z 22 % stopnjo DDV. Ali moramo zaradi oprostitve narediti samoobdavčitev? 

Skladno s 15. členom ZDDV-1 se za opravljanje storitev za plačilo, šteje tudi a) uporaba blaga, ki je del poslovnih sredstev davčnega zavezanca, za zasebne namene ali za zasebne namene njegovih zaposlenih ali kakršnakoli uporaba za druge namene kot za namene opravljanja njegove dejavnosti, če je bila za to blago dana pravica do celotnega ali delnega odbitka DDV in b) opravljanje storitev, ki jih davčni zavezanec opravi brezplačno za svoje zasebne namene ali za zasebne namene njegovih zaposlenih ali za druge namene kot za namene opravljanja njegove dejavnosti. Opravljanje brezplačnih storitev je torej predmet DDV le v primeru, ko to nima poslovnega namena in mora v takšnih primerih davčni zavezanec v zvezi z davčno osnovo upoštevati tretji odstavek 15. člena ZDDV-1, ki določa, da pri opravljenih storitvah iz 15. člena tega zakona davčno osnovo sestavljajo celotni stroški davčnega zavezanca za opravljene storitve. Glede na to, da ima občina poseben položaj, saj poleg obdavčljive (obdavčene) dejavnosti opravlja tudi neobdavčljivo dejavnost kot organ oblasti, bi davčni organ lahko zaključil, da občina v času epidemije, ko svojih storitev ni zaračunavala, ta parkirišča celo uporabljala za opravljanje svoje neobdavčljive dejavnosti. Čeprav ne gre za enako situacijo, velja opozoriti na pojasnilo FURS št. 4230-57066/2011-2, z dne 16. 1. 2012, v katerem je davčni organ zaključil, da če občina oddaja športni objekt brezplačno, se takšna uporaba po določbah ZDDV-1 obravnava kot uporaba športnega objekta za druge namene kot za namene opravljanja dejavnosti, zato mora občina obračunati DDV, če je bila za športno dvorano (ob nabavi oziroma gradnji) dana pravica do celotnega ali delnega odbitka DDV. Občina obračuna DDV, davčno osnovo predstavljajo stroški oddaje športne dvorane v uporabo. Vsekakor svetujem posvetovanje tudi s FURS. Če želite, lahko vprašanje za vas pripravimo mi.

Ali bo Vlada RS za namene 62.b člena ZIUZEOP sprejela in objavila seznam blaga, za katero se uporabi nova oprostitev DDV, ali se neposredno uporabi seznam, ki ga je sprejela Evropska komisija (za namene uvoza)?

Po zadnjih znanih informacijah je seznam še v pripravi in bo, ko bo pripravljen, objavljen na spletni strani FURS.

Smo davčni zavezanci, ki imamo poslovni prostor v najemu. Od upravnika dobimo račun z točno specificiranimi stroški in podatki o dobaviteljih. Ali moramo vnašati v DDV knjigo prejetih računov vsakega dobavitelja posamično s pripadajočo osnovo in DDV, ali pa lahko vnesemo v enem znesku pod davčno številko upravnika?

Skadno z a. točko prvega odstavka 63. člena ZDDV-1 ima davčni zavezanec pravico, da odbije DDV, ki ga je dolžan plačati ali ga je plačal v Sloveniji za blago ali storitve, ki mu jih je ali mu jih bo dobavil drug davčni zavezanec, če je to blago oziroma storitve uporabil oziroma jih bo uporabil za namene svojih obdavčenih transakcij. Za uveljavljanje te pravice mora skladno z a. točko prvega odstavka 67. člena ZDDV-1 imeti račun, izdan v skladu z 80.a do 84.a členom ZDDV-1. Ne glede na navedeno pa prvi odstavek 107. člena PZDDV določa, da se kot odbitek DDV šteje tudi znesek DDV, ki ga je upravnik nepremičnin prikazal na razdelilniku lastnikom ali najemnikom nepremičnin (točka a) prvega odstavka 67. člena ZDDV-1). Posledično torej subjektivno menim, da je podlaga za evidentiranje tovrstnih nabav omenjeni razdelilnik upravnika.

Slovenska družba opravlja storite dobave z montažo na Nizozemskem. Nekaj materiala bi kupili v Nemčiji in:
a) prevzeli v Nemčiji in odpeljali ter montirali na nizozemskem
b) nemška družba bi poslala na Nizozemsko za SLO družbo kupljen material.
Kako evidentiramo račun za nakup materiala v oba primera in kakšno dokumentacijo moramo imet zraven računa?

Če bo davčni zavezanec v Nemčiji nabavljal blago, ki ne bo namenjeno v Slovenijo, ampak na Nizozemsko, bo treba to blago nabaviti pod nizozemsko ID številko, saj je do DDV upravičena ta država članica. Predlagam, da se torej pozanimate o tamkajšnjih obveznostih registracije za namene DDV. V dani situaciji nabavo tega blaga v Nemčiji pod slovensko ID številko odsvetujem, saj zaradi pridobitve tega blaga na Nizozemsko tam nastanejo DDV obveznosti. Prav tako nabav blaga pod slovensko ID številko, ki v tovrstnih primerih ni namenjeno v Slovenijo povzroči na eni strani obveznost obračuna DDV, ne prinaša pa pravice do odbitka