Danes je 26.5.2024

Input:

DDV dileme 5/2024

8.5.2024, , Vir: Verlag DashöferČas branja: 22 minut

Slovenski zavezanec (1) za DDV proda blago drugemu slovenskemu zavezancu (2) za DDV. Blago je namenjeno v carinsko skladišče v Srbiji. 1 blago izvozno ocarini in pod pariteto FCA (kraj v Sloveniji) proda blago 2. Se 1 lahko sklicuje na oprostitev pri izvozu, ko izda račun do 2? Kako 2 evidentira prejet račun od 1 v svoje davčne evidence? Kako pa 2 evidentira prejet račun od 1 v svoje davčne evidence?

Razumem, da se bo izvozni carinski postopek začel v Sloveniji. V kolikor bo SLO 1 na izvozni carinski listini naveden kot izvoznik blaga, bo v trenutku postopka izvoza lastnik tega blaga in bo posedoval potrjeno izvozno carinsko listino, iz katere bo razvidno, da je blago zapustilo ozemlje Unije, se lahko SLO 1 sklicuje na oprostitev plačila DDV po a. točki prvega odstavka 52. člena ZDDV-1.

Poročanje nabave s strani švicarskega davčnega zavezanca bi bilo odvisno od tega, kje bi bil identificiran za DDV in kdo bi blago pridobival v Slovenijo. Ob kršenju evropskih DDV pa ni mogoče podati odgovora, kam bo prejeti račun poročal.

Na video svetovalni uri sem že spraševala glede primera naše stranke, katera je naročila stroj od podjetja iz Švice, stroj pa je prišel po pošti iz Italije, in sicer od nekega podjetja iz Italije in ne iz Švicarjeve tovarne, kot smo sprva razumeli. Račun od Švicarja je brez DDV, na njemu pa ni nobene klavzule, DDV številka je švicarska. Zgleda, da v tej zadevi nastopajo trije zavezanci, tako da bi šlo za tristranski posel. Predvidevam, da mi poročamo kot pridobitev blaga in naredimo samoobdavčitev, drži? Lepo prosim, če mi napišete pravilen postopek takega posla za vse tri zavezance.

Omejen čas v okviru klepetalnice mi ne omogoča, da bi vam opisala celoten postopek, prav tako pa nimam dokumentov, da bi lahko preverila dejansko stanje. V kolikor je švicarski davčni zavezanec (razumem, da ni nikjer v EU identificiran za namene DDV) nabavil blago v Italiji od italijanskega davčnega zavezanca in ga prodal slovenskemu davčnemu zavezancu, bi se moral švicarski davčni zavezanec identificirati za namene DDV bodisi v Italiji bodisi v Sloveniji. Nadalje bi bilo treba preveriti, kdo je bil pridobitelj blaga v Slovenijo. Če je bil to švicarski davčni zavezanec, je bil slovenski davčni zavezanec tukaj dolžan obračunati DDV namesto tujca (obrnjena davčna obveznost za lokalni nakup blaga od tujca). Če pa se ugotovi, da je blago pridobil slovenski davčni zavezanec v Slovenijo, mora slednji DDV obračunati na podlagi samoobdavčitve kot pridobitev blaga iz Unije. S poslovnimi partnerji, ki v EU ne izpolnjujejo DDV obveznosti, sodelovanje odsvetujem. Kar se tiče obveznosti italijanskega prodajalca: menim, da pogoji za uveljavljanje oprostitve plačila DDV niso bili izpolnjeni in bi moral slednji švicarskemu davčnemu zavezancu obračunati italijanski DDV.

 

Slovenski zavezanec za DDV (1) je naročil menedžerski zdravstveni pregled pri slovenskem izvajalcu (2). Le ta, da se je ob izdaji računa skliceval na oprostitev obračuna DDV v skladu s 1. točko 1. odst. 42. člena ZDDV-1. Ker pa je v vmesnem času oseba (zaposleni, za katerega je bil opravljen menedžerski zdravstveni pregled) zamenjala delovno mesto in je sedaj zaposlena pri avstrijskem zavezancu za DDV (3) , bi sedaj 1 ta strošek prezaračunal 3. Ali 1 ta zdravstveni pregled zaračuna 3 kot splošno storitev po sistemu reverse charge in o storitvi poroča v rekapitulacijskem poročilu? Ali kako drugače?

Vsebin dogovora ne poznam. Če gre za prezaračunavanje zdravstvenih storitev v svojem imenu za tuj račun, se upošteva 16. člen ZDDV-1. Če je prejemnik davčni zavezanec, se strinjam, da se upošteva splošno pravilo iz prvega odstavka 25. člena ZDDV-1. Če torej to storitev prejme davčni zavezanec za potrebe svojega sedeža v Avstriji, je kraj opravljanja teh storitev ta država članica. Na podlagi splošnih pravil evropskega DDV sistema menim, da te storitve v Avstriji niso oproščene plačila DDV, saj jih ni opravila oseb v okviru zdravstvene dejavnosti. Posledično se torej z vašimi predlogi strinjam. Predlagam še pogovor s prejemnikom.

 

Podjetnika 100 % blaga prodaja v tujino (EU 90 % in tretje državeve 10 % - davčnim zavezancem). Podjetnik je zavezanec za DDV. DDV-O oddaja mesečno. V obračunskem mesečnem obdobju ni izdal nobenega računa za prodajo blaga, medtem ko je prejel kar nekaj računov za stroške v Sloveniji (račun za mobitel, najem pisarne, nabavo materiala...). Ali lahko za prejete račune odbija DDV in zahteva vračilo DDV, čeprav ni izdal nobenega računa za prodajo blaga v obračunskem obdobju ?

Odbitek DDV od nabav je mogoč, če so te nabave povezane z opravljanjem prodaj, ki ste jih opisali (bodisi, da gre za splošne stroške, bodisi za blago, ki je namenjeno tovrstnim prodajam).

 

Mikro podjetje je zavezanec za DDV. DDV-O oddaja mesečno. Kdaj se katere račune vnaša v DDV-O obrazec? Ali se v DDV-O vnaša račune glede na to kdaj je bila storitev/dobava opravljena ali glede na datum izdanega oziroma prejetega računa. Na primer:

1. Izdani račun: datum opravljanja storitev (dobava blaga) 30.4.2024. Datum izstavitve računa 6.5.2024. Ali se vnaša v DDV-O za aprila ali maj?

2. Prejeti račun: datum opravljanja storitev (dobava blaga) 30.4.2024. Datum izstavitve računa 6.5.2024. Ali se vnaša v DDV-O za aprila ali maj?

Vaše vprašanje je preširoko, zato se bom osredotočila na primera, ki ste ju podali ob predpostavki, da se oba nanašata na izključno lokalne dobave in nabave blaga ter storitve med subjekti identificirani za namene DDV v Sloveniji (ne gre za poslovanje s tujino). Obdavčljivi dogodek in s tem obveznost obračuna DDV nastane, ko je blago dobavljeno. Skladno s prvim odstavkom 87. člena ZDDV-1 mora vsak davčni zavezanec davčnemu organu predložiti obračun DDV, ki mora med drugim vsebovati vse podatke, potrebne za izračun davka, za katerega je nastala obveznost obračuna, in za izračun odbitkov. Če je bilo v vašem primeru blago dobavljeno oziroma so bile storitve opravljene 30.4., je treba to prodajo vključiti v obračun DDV za april, tudi če je bil račun za to dobavo izdan šele v maju.

Skladno s 62. členom ZDDV-1 pravica do odbitka DDV nastane v trenutku, ko nastane obveznost obračuna DDV. Nadalje šesti odstavek 67. člena ZDDV-1 določa, da davčni zavezanec lahko uveljavlja pravico do odbitka DDV ne prej kot v davčnem obdobju, v katerem je nastala obveznost za obračun DDV, če do poteka roka za predložitev obračuna DDV za to davčno obdobje razpolaga z dokumenti oziroma izpolnjuje formalnosti iz prvega odstavka tega člena. Če je torej blago nabavljeno, oziroma so storitve prejete 30.4., je pomembno, kdaj bo davčni zavezanec prejel račun za te nabave. Če bo ta račun prejel do roka oddaje obračuna za april, lahko te nabave vključi v aprilski obračun DDV, sicer pa kasneje do izteka prekluzivnega roka.

 

Najeli smo karting vozila od avstrijskega davčnega zavezanca. Najeta bodo med poletnimi meseci, partner pa bo izstavljal mesečne račune. Ali so karting vozila tretirana enako kot običajni