Danes je 9.8.2022

Input:

DDV dileme (7.del)

12.12.2019, , Vir: Verlag Dashöfer

Vsebino celotne on-line klepetalnice v pdf obliki si lahko naložite tukaj.

Naslednje leto se bodo spreminjala pravila glede dokazovanja, da je bila dobava blaga znotraj Unije dejansko izvedena. Mi kupujemo blago od avstrijskega in nemškega davčnega zavezanca in ga takoj naprej prodamo slovenskim davčnim zavezancem.

V prvem primeru prevoz blaga do naših kupcev organizira in plača avstrijski davčni zavezanec.

V drugem pa prevoz do naših kupcev organiziramo mi, stroške si pa z nemškim zavezancem delimo, tako da mu za njegov del vsak mesec izstavimo račun. Račun za prevoz z vsemi dokazili (CRM in tovorni list) prejmemo in plačamo mi.

Katera dokazila moramo po novem imeti da bomo lahko dokazali da je bil prevoz blaga dejansko opravljen?

Ali je podpisana dobavnica našega kupca, končnega prejemnika blaga tudi lahko eno od dokazil?

Katero klavzulo uporabimo na računu, kjer zaračunamo del stroškov transporta blaga našemu nemškemu dobavitelju?

Glede na nova pravila bo DE ID od vas najverjetneje zahteval izjavo po Izvedbeni uredbi Sveta (EU) 2018/1912 z dne 4. decembra 2018 o spremembi Izvedbene uredbe (EU) št. 282/2011 glede nekaterih oprostitev za transakcije znotraj Skupnosti (https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/?uri=CELEX:32018R1912) ter informacijo o tem, pod katero ID kupujete to blago. Glede dokazovanja o prevozu novih pravil ni, so le nova enotna dokazila (glejte prejšnjo izvedbeno uredbo), s katerimi si prodajalec zagotavlja domnevo, da je blago dejansko zapustilo njegovo državo članico. Te domneve pa je načeloma mogoče doseči le, če prodajalec ali kupec za prevažanje blaga najameta tretjo osebo. Vabim vas na seminar, kjer vam bom lahko več povedala.

Ko vaša družba zaračuna prevoz blaga davčnemu zavezancu, ki to storitev prejme za potrebe svojega sedeža v Nemčiji, na izdanem računu slovenskega DDV ne obračunate, pač pa poleg ostali elementov navedete klavzulo; »obrnjena davčna obveznost«

Davčni zavezanec iz Slovenije opravlja storitveno delo pri naročniku v Nemčiji, slovensko podjetje napoti delavce v Nemčijo, kjer opravijo delo. Slovensko podjetje nato izda račun nemškemu podjetju (gre za storitve, ki so obdavčene po 25. členu ZDDV-1).

Naročnik storitve (Nemško podjetje) je izdalo račun istemu slovenskemu podjetju:

- v katerem je obračunalo letalske karte za delavce slovenskega podjetja. Na računu, ki ga je prejelo slovensko podjetje so obračunane letalske karte + nemški DDV.

- v katerem je obračunalo delovne obleke za slovenske delavce + nemški DDV

- v katerem je obračunalo vodenje ur za delavce + nemški DDV

Ali lahko slovensko podjetje zahteva preko obrazca VATR-APP vračilo nemškega DDV za letalske karte, delovne obleke, vodenje ur, uporaba kartic za vstop. Za kaj od navedenega lahko zahteva vračilo davka v Nemčiji?

Ali se situacija kaj spremeni, če ima Slovensko podjetje v Nemčiji podružnico, ki ni zavezanec za DDV?

Najprej je treba preveriti, ali je nemški dobavitelj na računu DDV za te stroške sploh obračunal pravilno, saj imam sama precej pomislekov (vsaj za DDV na letalsko karto in vodenje ur). Sicer pa slovenski davčni zavezanec vračilo pravilno obračunanega nemškega DDV lahko v okviru omejitev nemške DDV zakonodaje zahteva pod pravili Direktive Sveta 2008/9/ES z dne 12. februarja 2008 o podrobnih pravilih za vračilo davka na dodano vrednost, opredeljenih v Direktivi 2006/112/ES, davčnim zavezancem, ki nimajo sedeža v državi članici vračila, ampak v drugi državi članici. Eden izmed pogojev za takšno vračilo je tudi ta, da ta davčni zavezanec v obdobju vračila v tej državi članici vračila ni imel sedeža svoje ekonomske dejavnosti ali stalne poslovne enote, iz katere so se opravljale poslovne transakcije, ali, če ni imel takšnega sedeža ali poslovne enote, svojega bivališča ali običajnega kraja bivanja. V kolikor bi podružnica torej zadostila kriterijem stalne poslovne enote za namene DDV („stalna poslovna enota“ za namene DDV je vsaka enota, ki ni sedež dejavnosti, z dovolj stalnimi in ustrezno strukturiranimi človeškimi in tehničnimi viri, da lahko prejme in uporabi storitve, ki so opravljene za lastne potrebe navedene poslovne enote.

Smo slovenski davčni zavezanec katerega dejavnost je prodaja blaga (trgovina na debelo) proizvajalcem. Do meseca oktobra smo občasno skladiščili blago pri slovenskem davčnem zavezancu, za kar nam je tudi izstavil račun z obračunanim DDV. Od novembra dalje pa so svojo operativno dejavnost konsolidirali s svojim lastnikom, ki je avstrijski davčni zavezanec. Skladišče imajo tako v Sloveniji kot v Avstriji. Avstrijski davčni zavezanec nam je za november izstavil račun za skladiščenje blaga v slovenskem in avstrijskem skladišču. Račun so izstavili brez davka na dodano vrednost sklicujoč se na obrnjeno davčno obveznost. Ali je račun pravilen? Ali bi morali izstaviti račun za skladiščenje v Sloveniji z obračunanim slovenski DDV?

Če pravilno razumem vaše vprašanje, sedaj prejemate storitev skladiščenja od davčnega zavezanca, ki v Sloveniji nima sedeža, ampak ima v Avstriji. Če je temu tako, je obračun DDV odvisen od tega, katero pravilo določanja kraja se uporabi, kar pa je odvisno od vrste storitve skladiščenja. Če gre za skladiščenje blaga, pri katerem je prejemniku določen del

nepremičnine dodeljen v izključno uporabo( tj. da je prostor, na katerem se blago skladišči, opredeljen, prejemniku poznan in dodeljen izključno za njegove potrebe med celotnim

trajanje pogodbe), potem se pri določanju kraja opravljanja teh storitev uporabi posebno pravilo iz 27. člena ZDDV-1 in bi se moral avstrijski izvajalec predhodno identificirati za namene DDV v Sloveniji. Če pa vaša družba nima nobene pravice dostopati do dela nepremičnine, kjer je skladiščeno vaše blago, ali da nepremičnina, v ali na kateri se to blago skladišči, ni osrednji in nepogrešljiv sestavni del opravljanja storitev, potem se pri določanju kraja uporabi splošno pravilo po prvem odstavku 25. člena ZDDV-1 in je pravilno, da DDV od te prejete storitve obračuna prejemnik (vaša družba) na podlagi samoobdavčitve. Prosim, preberite si poglavje 2.4.9. Pojasnil o pravilih EU glede kraja opravljanja storitev

na področju DDV za storitve, povezane z nepremičninami: povezava.

Ali se lahko zahteva vračilo obračunanega tujega DDV za nočitve v tujini (na prejetem računu je tuj DDV): Belgija, Nemčija, Nizozemska, Francija? Ali lahko zahtevamo vračilo preko VIESA obrazec VATR-APP?

Slovenski davčni zavezanec vračilo pravilno obračunanega DDV druge države članice lahko v okviru lokalnih omejitev zahteva pod pravili Direktive Sveta 2008/9/ES z dne 12. februarja 2008 o podrobnih pravilih za vračilo davka na dodano vrednost, opredeljenih v Direktivi 2006/112/ES, davčnim zavezancem, ki nimajo sedeža v državi članici vračila, ampak v drugi državi članici, in sicer preko obrazca VATR-APP (eDavki).pri katerih nabavah je odbitek DDV omejen lahko preverite tukaj:

Družba ima nepremičnine katere oddajamo v najem zaposlenim.

  1. a) Nepremičnina je v Sloveniji. Prejemamo račune za elektriko, komunalo,...

Ali lahko zahtevamo vračilo vstopnega DDV po teh računih?

  1. b) Nepremičnina leži na Hrvaškem. Ker nimamo hrvaške davčne številke z nepremičnino na Hrvaškem upravlja hrvaška agencija.

Prav tako pa prejemamo račune za vodo, komunalo...

Kako je z hrvaškim DDV v tem primeru?

Odgovor pod a: lahko, če vaša družba vodi ločeno knjigovodstvo po 1. alineji prvega odstavka 105. člena PZDDV in če obratovalne stroške prezaračunavate v svojem imenu z obračunanim DDV ločeno od najemnine.

Odgovor pod b: če identifikacija za namene DDV na Hrvaškem ni bila potrebna, potem lahko pravilno obračunani hrvaški DDV zahtevate z obrazcem VATR-APP preko eDavkov, vendar pod pravili Direktive Sveta 2008/9/ES z dne 12. februarja 2008 o podrobnih pravilih za vračilo davka na dodano vrednost, opredeljenih v Direktivi 2006/112/ES, davčnim zavezancem, ki nimajo sedeža v državi članici vračila, ampak v drugi državi članici

Smo gospodarska družba zasebnega prava. Naš poslovni cilj je doseganje dobička. Na zaposlitveni rehabilitaciji imamo osebo. Zavodu za rehabilitacijo bomo izstavil račun za mentorstvo tej osebi. Smatramo, da bi se storitev lahko uvrščala pod oproščene dejavnosti na podlagi 6. točke 1. odstavka 42. člena. Glede na določbe 43. člena bi za omenjeno storitev obračunali DDV. Ali je tako prav?

Če se sklicujemo na oprostitev, ali moramo izračunavati odbitni delež?

Le na podlagi vsebine vprašanja se sicer lahko strinjam z vami, da je ta storitev obdavčena.

Podjetje decembra podari poslovnim partnerjem darila (čokolatini, vino, olje itd). Na darilih ni logotipa podjetja. Ali si lahko odbije DDV tudi, če podari hrano in pijačo, če izpolnjuje 7. člen ZDDV-1?

Zanima me tudi ali se gleda vrednost 20,00 evrov skupaj z DDV ali brez DDV, da ne preseže in bi lahko odbijal DDV?

Če nabavite to hrano in pijačo za namene podaritve, menim, da pravice do odbitka DDV nimate, za kar imam dva argumenta, in sicer 1. subjektivno menim, da davčni zavezanec, ki nabavi blago ne glede na vrednost, ne more uveljaviti odbitka DDV, če to blago ni namenjeno obdavčenim dobavam (tukaj se mnenja v stroki razlikujejo in že 6 mesecev čakam jasno pojasnilo FURS) in 2. ne pozabite na omejitev odbitka DDV po d. in e. točki 66. člena ZDDV-1 (davčni zavezanec nima pravice do odbitka DDV od stroškov reprezentance (pri čemer se kot stroški reprezentance štejejo zgolj stroški pogostitve in zabave ob poslovnih in družabnih stikih) ter stroškov prehrane (vključno s pijačo) in stroškov nastanitve, razen stroškov, ki so davčnemu zavezancu nastali pri teh dobavah v okviru opravljanja njegove dejavnosti).

Smo trimesečni zavezanec za oddajo DDV-ja.

Pričeli smo opravljati storitve po 76.a členu. Zanima nas, ali zaradi tovrstnih storitev postanemo zavezani k mesečnemu oddajanju DDV-O, PD-O obrazcev? Ali se odda obrazec PD-O tromesečno kot DDV-O obrazec?

Zaradi oddajanja PD-O obrazca se obdobje oddajanja DDV-O ne spreminja (ta se spremeni le, če davčni zavezanec opravlja transakcije znotraj Unije in je dolžan predložiti rekapitulacijsko poročilo), vendar pozor! PD-O je oddajati za vsak koledarski mesec.

Avstrijska firma je dala naročilo slovenski firmi za dodelavo blaga. Blago je last podjetja iz Avstrije. Podjetje iz Slovenije se je odločilo, da bo dodelavo blaga izvedlo podjetje iz Bosne in Hercegovine. Blago gre na pasivno oplemenitenje in nazaj direktno iz Avstrije v Bosno in Hercegovino in nazaj. Stroške špediterja v Sloveniji plača slovensko podjetje, ostale stroške pa podjetje iz Bosne in Hercegovine. Izvoznik blaga poslanega na oplemenitenje je slovenska firma, uvoznik pa BIH. Bosanska firma bo dodelavo zaračunala slovenski firmi. Blago bo pri uvozu iz oplemenitenja šlo direktno iz Bosne in Hercegovine v Avstrijo.

Zanima me ali slovenska firma knjiži fakturo za dodelavo, ki jo bo izstavilo podjetje iz Bosne in Hercegovine kot uvoz blaga -polje 31 obračuna -nabava blaga in storitev, v polje 41 oz 42 pa odbitni DDV. Torej se ne naredi samoobdavčitev?

Kako pa nato izda račun za dodelavo slovensko podjetje podjetju v Avstrijo. Ali izda račun za dodelavo blaga po 1. odst 25. členu -reverse charge in poroča v rekapitulacijsko poročilo znesek opravljene storitve?

Za vaše vprašanje bi si želela več časa, zato vas prosim, če ga zastavite preko funkcije "moje vprašanje" na portalu Dara.

Družba A prejema račune za elektriko. Del tega računa pa se zaračuna naprej naši odvisni družbi B, glede na dejansko porabo. Pogodba z elektro podjetjem je sklenjena samo med elektro podjetjem in družbo A. Med družbo A in B pa je sklenjena pogodba o zaračunavanju teh storitev glede na dejansko porabo elektrike. Kako je v tem primeru z DDV. Ali se to smatra kot navadno zaračunavanje storitev?

Električna energija se smatra kot blago. Po opisanem primeru menim, da družba A na elektriko, ki pripada družbi B, obračuna DDV po splošni, 22% stopnji.

Iz Bosne in Hercegovine prejmemo račun za šolanje naših zaposlenih za varilce. Na računu je zaračunan PDV (17%). Ob bruto vrednosti računa naredimo v Sloveniji samoobdavčitev. Zanima me ali lahko zahtevamo vračilo PDV v Bosni in Hercegovini in koliko je minimalen znesek za vračilo?

Kot izhaja iz pojasnila FURS, Slovenija z BiH trenutno nima vzpostavljene vzajemnosti. Poiščite dokument FURS : DAVEK NA DODANO VREDNOST – podrobnejši opis, izdaja januar 2019, stran 20.

Družba A prejema račun za nakup mobilnega telefona od operaterja za 600 evrov z DDV. Z delavcem ima dogovor da subvencionira del tega računa v višini 200 evrov, preostali del pa se delavcu odtrga pri plači (400 evrov). Pravilo velja za vse zaposlene - fiksen znesek subvencije velja za vse enako. Na prejetem računu od operaterja je za mobilni telefon zaračunan DDV, ki si ga družba odbija? Ali je pravilno da si ga družba odbija v celoti - za celoten račun? Ali bi bilo bolj prav če bi delavcu subvencionirali 200 evrov neto - kako je v tem primeru z DDV? Telefon je kljub subvenciji delavca last podjetja.

Odgovor na vaše vprašanje je lahko večznačen, zato le moje subjektivno mnenje. Najprej je treba razčistiti, kaj pomeni, da delodajalec delavcu »subvencionira« telefon. Meni ta termin namreč ni povsem jasen. Če na primer davčni zavezanec nabavi telefon, ki je nujno potreben za opravljanje njegove obdavčene dejavnosti in je ta stroške vkalkuliran v izhodne obdavčene transakcije, potem je DDV od te nabave v celoti odbiten (razen če bi šlo seveda za luksuzne nabave, pri katerih je odbitek DDV omejen že po Direktivi o DDV). Če bi se izkazalo, da delavec ta telefon uporablja tudi v zasebne namene brezplačno, bi bilo treba uporabo tega telefona obravnavati kot opravljanje storitev za plačilo in obračunavati DDV od te uporabe skladno s tretjim odstavkom 36. člena ZDDV-1. Ker pa navajate, da je davčni zavezanec od delavca le prejel nek znesek vezan na ta telefon in ker je do prenosa pravice do razpolaganja nad telefonom očitno (tako navajate) v celoti prišlo le na davnega zavezanca, razlike, ki jo davni zavezanec prejme od delavca, ne gre obravnavati kot kupnine za delež telefona, pač pa verjetno kot storitev za plačilo. Če je temu tako in ne gre za darilo delavca delodajalcu, mu je treba izdati ustrezen račun in obračunati DDV. Preveriti je treba tudi, ali si je delavec s plačilom tega zneska zagotovil, da ta telefon po določenem času postane njegov. Če da, je treba pomisliti tudi na ta vidik.

Podjetje pošilja blago na pasivno oplemenitenje v Srbijo po postopku 2100, po proforma fakturi. To ne knjižimo v knjigo DDV. Ko se bo blago vrnilo iz oplemenitenja me zanima v katero polje DDV-O gre to vračilo in v katero polje knjige PR in na kaj moramo biti pozorni pri DDV -evidencah?

Skladno s petim odstavkom 38. člena ZDDV-1 je pri ponovnem uvozu blaga, ki je bilo začasno izvoženo iz Unije na oplemenitenje na podlagi pogodbe o oplemenitenju, potem, ko je bilo zunaj Unije popravljeno, predelano, obdelano oziroma obnovljeno za račun izvoznika, davčna osnova vrednost popravila, predelave, obdelave oziroma obnove, če je prejemnik blaga oseba, ki je začasno izvozila blago. Torej, ko bo blago ponovno uvoženo, bo ta vrednost najverjetneje vključena v davčno osnovo ob uvozu tega blaga in se posledično tudi tako obravnava.

Smo s.p. in trenutno smo atipični DDV zavezanec. Pripravljamo spletno trgovino, kjer bomo prodajali majice in druge izdelke z unikatno grafiko. Prodajali bomo v EU in Ameriko.

Majice se