Danes je 26.5.2024

Input:

Dobava blaga, opravljanje storitev in stvarni vložek v obliki nepremičnin (C‑241/23)

8.5.2024, Vir: InfoCuria - Sodna praksa SodiščaČas branja: 19 minut

SODBA SODIŠČA (sedmi senat)

z dne 8. maja 2024 (jezik postopka: poljščina)

„Predhodno odločanje – Skupni sistem davka na dodano vrednost (DDV) – Direktiva 2006/112/ES – Člen 73 – Dobava blaga in opravljanje storitev – Stvarni vložek v obliki nepremičnin – Davčna osnova – Plačilo – Delnice – Nominalna vrednost – Emisijska vrednost“

V zadevi C‑241/23,

katere predmet je predlog za sprejetje predhodne odločbe na podlagi člena 267 PDEU, ki ga je vložilo Naczelny Sd Administracyjny (vrhovno upravno sodišče, Poljska) z odločbo z dne 24. februarja 2023, ki je na Sodišče prispela 18. aprila 2023, v postopku

P. sp. z o.o.

proti

Dyrektor lzby Administracji Skarbowej w Warszawie,

ob udeležbi

Rzecznik Małych i rednich Przedsibiorców,

SODIŠČE (sedmi senat),

v sestavi F. Biltgen, predsednik senata, A. Prechal (poročevalka), predsednica drugega senata v funkciji sodnice sedmega senata, in M. L. Arastey Sahún, sodnica,

generalna pravobranilka: J. Kokott,

sodni tajnik: A. Calot Escobar,

na podlagi pisnega postopka,

ob upoštevanju stališč, ki so jih predložili:

–        za P. sp. z o.o. J. Martini, doradca podatkowy,

–        za Dyrektor Izby Administracji Skarbowej w Warszawie J. Kazimierczak, radca prawny,

–        za Rzecznik Małych i rednich Przedsibiorców P. Chrupek, radca prawny,

–        za poljsko vlado B. Majczyna, agent,

–        za Evropsko komisijo M. Herold in U. Małecka, agenta,

na podlagi sklepa, sprejetega po opredelitvi generalne pravobranilke, da bo v zadevi razsojeno brez sklepnih predlogov,

izreka naslednjo

Sodbo

1        Predlog za sprejetje predhodne odločbe se nanaša na razlago člena 73 Direktive Sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost (UL 2006, L 347, str. 1), kakor je bila spremenjena z Aktom o pogojih pristopa Republike Hrvaške in prilagoditvah Pogodbe o Evropski uniji, Pogodbe o delovanju Evropske unije in Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo (UL 2012, L 112, str. 21) (v nadaljevanju: Direktiva o DDV).

2        Ta predlog je bil vložen v okviru spora med družbo P. sp. z o.o. in Dyrektor Izby Administracji Skarbowej w Warszawie (direktor urada davčne uprave v Varšavi, Poljska; v nadaljevanju: pritožbeni organ), ker je ta organ zavrnil upoštevanje odbitka zneskov davka na dodano vrednost (DDV) te družbe, izkazanih na računih, ki sta jih izdali družbi W. in B. v zvezi s stvarnimi vložki v obliki nepremičnin, ki sta jih ti družbi vložili v kapital družbe P.

Pravni okvir

Pravo Unije

3        Člen 73 Direktive o DDV določa:

„Pri dobavah blaga in opravljanju storitev, razen tistih iz členov 74 do 77, davčna osnova zajema vse, kar predstavlja plačilo, ki ga je prejel ali ga bo prejel dobavitelj ali izvajalec od pridobitelja, prejemnika ali tretje osebe za te dobave, vključno s subvencijami, ki so neposredno povezane s ceno takšnih dobav.“

4        Člen 74 te direktive določa:

„Če davčni zavezanec uporabi ali razpolaga z blagom, ki je del poslovnih sredstev podjetja oziroma davčni zavezanec ali njegovi pravni nasledniki obdržijo blago po prenehanju opravljanja njegove obdavčljive ekonomske dejavnosti, kot je opredeljeno v členih 16 in 18, davčno osnovo sestavlja nabavna cena blaga ali podobnega blaga ali ob odsotnosti nabavne cene, lastna cena blaga, določena v trenutku uporabe, razpolaganja ali zadržanja.“

5        Člen 80 navedene direktive določa:

„1.      Da se prepreči davčna utaja ali izogibanje plačilu davka, lahko države članice sprejmejo ukrepe, s katerimi zagotovijo, da je glede dobave blaga ali opravljanja storitev, v primerih, ko med dobavitelji ali ponudniki in prejemniki obstajajo družinske ali druge tesne osebne vezi, upravne, lastniške, članske, finančne ali pravne vezi, kakor jih opredeljuje država članica, davčna osnova enaka tržni vrednosti, to lahko storijo v naslednjih primerih:

(a)      ko je plačilo nižje od tržne vrednosti in naročnik dobave nima pravice do popolnega odbitka po členih 167 do 171 in 173 do 177;

(b)      ko je plačilo nižje od tržne vrednosti in dobavitelj nima pravice do popolnega odbitka po členih 167 do 171 in 173 do 177 ter za dobavo velja oprostitev po členih 132, 135, 136, 371, 375, 376, 377, 378(2), 379(2) ali členih 380 do 390c;

(c)      ko je plačilo višje od tržne vrednosti in dobavitelj nima pravice do popolnega odbitka po členih 167 do 171 in 173 do 177.

Za namene prvega pododstavka lahko pravne vezi vključujejo tudi odnos med delodajalcem in zaposlenim, družino zaposlenega ali drugimi osebami, tesno povezanimi z zaposlenim.

2.      Če uporabijo možnost iz odstavka 1, lahko države članice opredelijo kategorije dobaviteljev, izvajalcev, pridobiteljev ali prejemnikov za katere se ukrepi uporabljajo.

[…]“

Poljsko pravo

6        Člen 29a ustawa o podatku od towarów i usług (zakon o davku na blago in storitve) z dne 11. marca 2004 (Dz. U iz leta 2011, št. 177, pozicija 1054), kakor je bil spremenjen (v nadaljevanju: zakon o DDV), v odstavku 1 določa:

„Kot davčna osnova velja, razen v primerih iz odstavkov od 2 do 5 tega člena, členov od 30a do 30c, 32, 119 in 120(4) in (5), vse, kar predstavlja plačilo, ki ga je dobavitelj blaga oziroma ponudnik storitev na podlagi prodaje prejel ali ga bo prejel od pridobitelja, prejemnika storitev ali tretje osebe, vključno s prejetimi nepovratnimi sredstvi, subvencijami in drugimi podobnimi doplačili, ki imajo neposreden učinek na ceno blaga ali storitev, ki jih dobavi ali opravi davčni zavezanec.“

7        Člen 86(1) tega zakona določa:

„Če se blago in storitve uporabljajo za opravljanje obdavčljivih transakcij, imajo davčni zavezanci iz člena 15 ob upoštevanju členov 114, 119(4), 120(17) in (19) ter 124 pravico, da odbijejo od zneska DDV, ki so ga dolžni plačati, znesek vstopnega DDV.“

8        Člen 88 navedenega zakona določa:

„3a. Računi in carinski dokumenti niso osnova za odbitek dolgovanega davka, vračilo presežnega davka ali vračilo vstopnega davka, če:

[...]

4) so na predloženih računih, popravnih računih ali carinskih dokumentih:

[...]

(b) zneski, ki niso realni - v delu, ki se nanaša na tiste postavke, glede katerih so bili navedeni zneski, ki niso realni.

[...]“

Spor o glavni stvari in